Dolenjski list: ... planinskih koč soliden, potrošnja pa manjša
Začetek letošnje planinske sezone je marsikje v slovenskih gorah krojila dolga zima, medtem ko je bila poletna sezona po oceni Planinske zveze Slovenije boljša v primerjavi z lansko, a slabša v primerjavi s predlansko. Oskrbniki so največ planincev našteli v avgustu, tudi pri teh pa se pozna vpliv gospodarske krize, saj v kočah zapravijo manj.
Slovenske gore letno obišče skoraj milijon in pol obiskovalcev
Slovenske gore skupno obišče več kot 1,4 milijona obiskovalcev na leto, redno pa v planine zahaja več kot 315.000 Slovencev. "Prav gotovo obisk gora v zadnjih letih kaže, da smo Slovenci planinski, gorniški narod," poudarjajo v Planinski zvezi Slovenije (PZS), v katero je včlanjenih kar 2,8 odstotka prebivalcev Slovenije.
V PZS v zadnjih letih opažajo, da čedalje več Slovencev del svojega letnega dopusta preživlja v objemu slovenskih gorah in planinskih koč. Dopust v gorah nekateri preživijo kar v isti postojanki, drugi pa se podajo na večdnevne pohode od koče do koče.
Poletna planinska sezona sicer traja od 15. julija do 15. septembra. Kot so zapisali v zvezi, je bila po pripovedovanjih oskrbnikov planinskih koč sodeč letošnja poletna planinska sezona boljša v primerjavi z lansko in slabša v primerjavi z rekordno sezono leta 2011.
Po ugotovitvah oskrbnikov se kriza pozna tudi v potrošnji planincev
Oskrbniki nekaterih slovenskih planinskih koč imajo z letošnjim številom obiskovalcev različne izkušnje. Spomladanski obisk gora je precej krojila dolga lanska zima, saj se je sneg marsikje v sredogorju obdržal celo do junija. Poletna sezona pa je bila solidna.
Sezona na Češki koči na Spodnjih Ravneh traja od maja do konca oktobra. Kot je za STA pojasnil oskrbnik Tone Karničar, je bil začetek sezone letos slab. Maja se tudi v sredogorju običajno že počasi prebuja pomlad, letos pa je še trikrat padel sneg. Razmeroma malo obiskovalcev so imeli tudi v juniju in v prvi polovici julija. Mesec izjemne vročine, ki je sledil, je sezono vsaj deloma rešil, prav tako je bila njihova koča še kar dobro obiskana v septembru, je dejal oskrbnik.
Prav zelo zadovoljni z letošnjo sezono na Češki koči torej niso. "Bolj kratka je bila," je pojasnil Karničar. Tudi sicer pa v zadnjih treh letih po njegovih besedah upada število vpisov v vpisno knjigo. Doslej so jih našteli 3200, kar je 300 manj kot lani in 500 ali 600 manj kot leta 2011. Obenem pa se v zadnjem času pri potrošnji v koči pozna gospodarska kriza, je še povedal oskrbnik Češke koče.
Podobno je za STA izpostavila tudi Mateja Zupan, oskrbnica Doma na Komni, ki leži 1520 metrov nad morjem. Kot je pojasnila, je več planincev, ki hrano prinesejo s seboj. Še vedno se sicer najdejo tudi takšni, ki ne gledajo toliko na denar. "Je pa takšnih vedno manj," je pojasnila Zupanova.
Obisk v prvih mesecih sezone je tudi na njihovi koči krojilo vreme, sneg je po vrhovih gora ležal vse do junija. Poletna sezona pa je bila, tudi glede na število nočitev, po oceni oskrbnice podobna lanski. Tako je večina planincev njihovo postojanko obiskala v juliju in avgustu, zlasti v dneh okoli velikega šmarna, je pojasnila Zupanova.
Gospodar Planinskega doma na Zelenici Stanko Koblar je za STA pojasnil, da so mesece nekoliko slabšega obiska med drugim reševali z aktivnostmi Gorniško učnega centra, katerega vodja je. Poletna sezona pa je bila po njegovih besedah nadpovprečno dobra. "Ljudje so komaj čakali, da bo vreme," je poudaril. Ker je jesen letos lepa, mnogo obiskovalcev njihovo postojanko obišče tudi v teh dneh - za razliko od lanskega oktobra, ko so v tem času izmerili že 60-centimetrsko snežno odejo.
Planinci v koči tudi po besedah Koblarja zapravijo manj, vendarle pa Planinski dom na Zelenici obišče tudi velik delež Avstrijcev, med katerimi so tudi nekateri bolje situirani.
Uradni podatki Statističnega urada RS medtem kažejo na postopen upad števila nočitev v planinskih kočah v zadnjih petih letih. Za letošnje leto končnega podatka seveda še ni, se je pa število nočitev z 98.503 leta 2008 zmanjšalo na 85.629 leta 2012.
V slovenskih gorah narodnostno pisana druščina obiskovalcev, od Portugalcev do Kitajcev
V slovenskih gorah v avgustu že tradicionalno prevladujejo domači obiskovalci gora, medtem ko julija pride več tujcev. Podobno je bilo po oceni PZS tudi letos. Med tujimi obiskovalci prevladujejo Čehi, Avstrijci, Nemci, Nizozemci, Britanci in Hrvatje. V zadnjih dveh letih beležijo tudi vse več obiskovalcev iz držav Vzhodne Evrope.
Se pa obisk tujih obiskovalcev slovenskih gora razlikuje glede na območje Slovenije. V primorske planine od tujcev zahajajo zlasti Italijani, Na Dolenjskem, denimo v Planinskem domu pri Gospodični na Gorjancih, je največ Hrvatov in Srbov, nekaj je tudi Francozov, sicer zaposlenih v Revozu, navajajo v planinski zvezi.
Na Mozirskem med tujci prevladujejo Nizozemci in Hrvati. Na Prešernovi koči na Stolu pa poleg Slovencev beležijo največ planincev iz tujine. Prevladujejo gostje iz sosednje Avstrije, na drugem mestu so Hrvatje, nato Nemci, Nizozemci, Francozi, Angleži in Italijani.
Na Kredarici je največ Čehov, Slovakov, Madžarov, Poljakov, Hrvatov in tudi Avstrijcev, manj Italijanov in Nemcev, nekaj malega pa je tudi Špancev in Portugalcev. V Vojkovi koči na Nanosu pa so pred leti zabeležili tudi že obisk Kitajcev, še navajajo na PZS.
STA