Slovenske novice, 17.01.05 – Mirko Kunšič: Se enoletni poskusni projekt nujne helikopterske medicinske pomoči končuje po 17 mesecih in 205 intervencijah?
Dan v novicah
Pomoč iz zraka prihaja po cesti?
Se enoletni poskusni projekt nujne helikopterske medicinske pomoči končuje po 17 mesecih in 205 intervencijah? - Urgentni zdravniki in tehniki vedo, da je sedanje vojaško plovilo, helikopter Bell 412, medicinsko neustrezno - Skupina strokovnjakov, zbrana okoli AMZS ponuja alternativo - Združitev moči za še več rešenih življenj - Bo dr. Andrej Bručan, minister za zdravje, nekdanji šef urgence, znal pretehtati, kaj je za davkoplačevalski denar ugodnejše?
Brnik, 13. januarja - "Do prihodnjega tedna bomo na mize štirih ministrstev; za zdravje, obrambo, notranje zadeve in promet, dostavili poročilo o pilotskem projektu helikopterske nujne medicinske pomoči(HENMP). Če skušam projekt oceniti iz zdravstvenega vidika lahko rečem, da se je kot odlično izkazalo neposredno sodelovanje ekip na terenu. Manjše težave so se pokazale pri izvajanju nekaterih procedur, vendar to rešujemo sprotno. Kot največjo težavo pa vsi občutimo dejstvo, da v Sloveniji ne premoremo helikopterja, ki bi bil namensko opremljen za nujno medicinsko pomoč. Pri projektu NMP smo se opredelili za vzpostavitev enot NMP, ki morajo biti ustrezno opremljene z reševalnimi vozili in ekipami nujne medicinske pomoči. Helikopterska NMP pa v tem sistemu pomeni le nadgradnjo, dodatek, ki rešuje zadeve takrat, ko z "zemeljskimi" ekipami ni mogoče ukrepati ali pa bi transport trajal predolgo," nam je odgovorila dr.
Edita Štok, državna podsekretarka, direktorica projekta NMP v državi in vodja pilotskega projekta HENMP.
Dvesto pet intervencij
Osnovno zdravstvo Gorenjske je nosilec tega projekta, ki vključuje v reševanja 16 zdravnikov urgentne medicine in še enkrat toliko zdravstvenih tehnikov petih prehospitalnih enot NMP. Kot nam je sporočil vodja kranjske prehospitalne enote, dr.
Mitja Mohor so do konca lanskega leta z vojaškimi piloti helikopterjev opravili 205 intervencij. 94 krat so poleteli zaradi bolezni, 52 letov je bilo zaradi prometnih nesreč, 57 zaradi poškodb zunaj prometa, dvakrat pa so opravili prevoza zastrupljenih pacientov.
Statistično pomeni, da so se zdravniki v 17 mesecih, kolikor traja pilotski projekt, neuradno se ve, da je bilo zanj namenjenih blizu 600 milijonov tolarjev, odzvali na klice vsak tretji dan. Največ, 32 klicev je bilo iz Tolmine, 28 iz Idrije, 25 iz Postojne, 18 iz Škofje Loke in 6 iz Obalne prehospitalne enote.
Že zdravniki so ob kratki predstavitvi projekta zapisali, da so vojaški helikopterji Bell 412 s katerimi opravljajo pilotski projekt HENMP, neustrezni. Helikopter ni potujoča bolnišnica, kot so to plovila v sosednjih državah. Zaradi velikosti helikopterjev so tudi omejitve pri pristajanju.
Poznavalci se zavedajo, da Slovenija pri helikopterskemu načinu reševanj močno zaostaja za sosednjimi državami. Tudi zato so strokovnjaki združeni okrog AMZS že poskušali z argumenti prepričati državno podsekretarkoEdito dr. Štokovo, da bi prisluhnila njihovim argumentom. Takrat niso našli skupnega jezika.
Rešilna AMZS?
Boris Perko, predsednik AMZS, ki združuje več kot 100 tisoč članov nam je danes potrdil, da so zainteresirani, da bi bili nosilec projekta helikopterskega reševanja. Po vzoru podobnih združenj iz vse Evrope.
"Že lani, po vstopu Slovenije v Evropo, smo predlagali podsekretarki Editi dr. Štokovi, da bi si skupaj ogledali delovanje enega avstrijskih centrov helikopterskega reševanja. Njihove izkušnje, ki jih imajo od leta 1984 so bogate, predvsem pa je to učinkovita služba. Žal do obiska ni prišlo. Zdaj smo imenovali komisijo, ki bo skušala z argumenti prepričati ministra za zdravje o prednostih našega projekta. Naša vizija je združiti ustrezne službe, povabiti zavarovalnice in humanitarne organizacije in poleti v enem mesecu dokazati, kaj lahko praktično storimo za tiste, ki se zapletejo v prometne in druge nesreče," pravi Perko.
Trdno prepričan, da je to še kako v interesu članov AMZS in njihovih svojcev, ki bi jim ob članarini lahko ponudili, da bi jim na pomoč prileteli zdravniki v helikopterjih, jih oskrbeli in jim omogočili preživetja.
Vizija
Marjan Trilar iz podjetja PartnAir d.o.o. Brnik ima vizijo, da bi iz dveh centrov, postojnskega in celjskega, lahko pokrili 80 odstotkov dogodkov na slovenskem cestnem križu in se odzivali na klice v evropsko primerljivih časih.
"Ključ za tako učinkovitost vidim v sodelovanju vseh zainteresiranih. V prvi fazi bi lahko najeli plovila in posadke iz tujine, pa bi bili še vedno konkurenčni. Treba je vedeti, da izguba enega življenja v prometnih nesrečah pomeni iz narodnogospodarskega vidika, izgubo milijon evrov ! Vsi tisti, ki dvomijo v naš način reševanja z manjšimi, bolj okretnimi in medicinsko bistveno bolj opremeljenimi helikopterji, se lahko letos prepričajo kako to počno razviti na specializiranemu, največjemu svetovnemu sejmu Air Med v Barceloni," dodaja Trilar.
V bistvu gre pri HENMP za hitra reševanja življenj in tudi za transparentno in učinkovito porabo javnih sredstev zdravstvene zavarovalnice.
Mirko Kunšič