Gorenjski glas, Kamniški glas - Jasna Paladin: Tomaž Hitij iz Godiča je skupaj z Juretom Žaloharjem v Kamniško-Savinjskih Alpah odkril enega največjih paleontoloških zakladov v svetovnem merilu.
Med najpomembnejše najdbe sodi odkritje najstarejšega rastlinojedega aetozavra na svetu.
Godič. Tomaž Hitij se z iskanjem in zbiranjem fosilov in mineralov ukvarja že vse od osnovne šole, a v zadnjih letih je skupaj z Juretom Žaloharjem iz Kranja in Matijo Križnarjem Z Godešiča presegel okvire ljubiteljskega zbiranja fosilov, saj nahajališča sistematično raziskujejo tako, da ustvarjajo zbirko, ki je lani postala tudi del evidentiranih zbirk Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
Po izjemno odmevnih najdbah fosilov morskih konjičkov v Tunjicah, ki spadajo v sam vrh svetovne dediščine in med najbolj dragocene fosile na Zemlji, kjer sta raziskovala, med letoma 2005 in 2008, sta Tomaž in Jure letos pozornost svetovne paleontološke javnosti pritegnila z izkopavanji v Kamniško-Savinjskih Alpah. »Kamniške Alpe so pretežno zgrajene iz triasnih apnencev, ki dosegajo debelino več kot 1000 metrov in so stare okoli 200 milijonov let. V dolini Kamniške Bistrice, na pobočjih Velike Planine in v dolini Podvolovljeka najdemo tudi mnogo mlajše oligocenske plasti, ki so stare okoli 30 milijonov let. V zadnjem času podrobneje raziskujemo predvsem triasne plasti, v katerih smo našli več nahajališč triasnih vretenčarjev. Ta nahajališča spadajo med redka in največja nahajališča vretenčarjev iz spodnjega in srednjega dela srednjega triasa na svetu. V geološki literaturi temu obdobju pravimo anizij.« Kot pravi Tomaž Hitij, mladi doktor dentalne medicine, sta z Juretom največ zanimivih stvari našla v apnencih t. i. Strelovške formacije, ki jih najdemo na številnih mestih v kamniških planinah.
»Na posameznih blokih, ki so bili potopljeni globoko pod morje, so v slabo prezračeni in od okoliških morij izolirani vodi začeli nastajati črni, laminirani laporovci in apnenci, v katerih najdemo izjemno bogata nahajališča triasnih živali. Našli smo številne fantastične najdbe, od polžev, školjk, kačjerepov, morskih lilij, rakov, kozic, rib ... Med najimpresivnejšimi pa so gotovo ostanki velikih dvoživk in reptilov, denimo notozavrov, ihtiozavrov in aetozavrov. Pošasti Kamniško-Savinjskih Alp! Med najpomembnejše sodi odkritje najstarejšega rastlinojedega aetozavra na svetu, prednika kasnejših gigantskih oklepnih rastlinojedih reptilov, ki jih pogosto vidimo v filmih.«
Najpomembnejša najdba je fosilni zob aetozavra
Ker so srednjetriasne plasti Kamniško-Savinjskih Alp šele začeli odkrivati, svoje najdbe še skrivajo pred javnostjo, saj želijo, kot poudari Tomaž, nahajališča podrobneje raziskati, ker jim sedaj nekoliko težav povzroča natančna starost in geologija kamniških Alp, ki je zelo zapletena. Povezala sta se s svetovno znanimi strokovnjaki v Italiji, Nemčiji, Avstraliji in tudi pri nas. Omemba kakršnih koli zavrov med laiki vzbudi precejšnjo mero zanimanja in takojšnjo povezavo z dinozavri, a Tomaž in Jure opozarjata, da je s tem potrebno biti previden. »Večini pomeni beseda 'dinozaver' vsako veliko 'zver' iz mezozoika. V resnici so dinozavri le ena od mnogih skupin takratnih reptilov. Zato je potrebno v strokovnem smislu govoriti o reptilih ali zavrih. Notozavri niso dinozavri, pač pa spadajo v red Nothosauroidea, to so triasni morski reptili, ki so zrasli do tri metre. Ostanki, najdeni' v kamniških Alpah, pripadajo najzgodnejšim oblikam, skupini pachipleurozavrov, ki so bili nekoliko manjši. Ihtiozavri so bili veliki morski reptili, podobni delfinom, spadajo pa v red Ichthyosauria. Živeli so v mezozoiku, prvi pa so se pojavili pred okoli 245 milijoni let. Bili so veliki do štiri metre. Ostanki najdeni v Kamniških Alpah so med najstarejšimi na svetu. Zaenkrat najpomembnejša najdba je fosilni zob, ki pripada-doslej najstarejšemu znanemu aetozavru (Aetosauria). To so bili srednje veliki do zelo veliki rastlinojedi arhozavri.
Nekateri izmed njih so bili pokriti s spektakularnim oklepom in velikimi rogovi, ki so jih ščitili pred plenilci. Do sedaj so verjeli, da so se prvi aetozavri pojavili šele v karniju, torej v zgornjem triasu. Aetozaver kamniških Alp pa je mnogo starejši in je iz spodnjega do srednjega dela srednjega triasa (anizija), kar pomeni, da se je evolucija teh živali začela mnogo prej,« izjemno odkritje predstavita Tomaž in Jure in dodata, da ga bosta širši javnosti predstavila v prihodnjem letu.
Na teren z dleti, kladivi in električnim rezilom
Na teren se zaradi zahtevnosti območja s skorajda polno alpinistično opremo Tomaž in Jure ponavadi odpravita sama, včasih se jima pridruži še kakšen strokovnjak.
»Iskanje reptilov in rib je pustolovske narave, ko tbi gledal film Indiana Jones. Hodimo po grapah in iščemo ostanke. Če naletimo na kakšno plast, kjer je fosilnih ostankov več, se 'utaborimo' in izvedemo prava izkopavanja s pomočjo električnega rezila,dlet in kladiv. Po navadi je potrebno precej dela, preden fosil izluščimo iz kamnine. Večina fosilov je ob najdbi skoraj popolnoma prekrita s kamenino, zato je potrebno kar nekaj znanja in izkušenj, da v nekaj luskah prepoznaš ribo, v delu kosti okostje reptila … Zahtevnost terena pa to še otežuje.
Ko prinesemo kose fosilov domov, se pravo delo šele začne.« S preparacijsko tehniko pod mikroskopom Tomaž s pomočjo raznega orodja (špic, skalpelov, električnega in pnevmatičnega orodja) počasi preparira fosile, lusko za lusko, zobček za zobčkom, kost za kostjo. Najdbe nato oštevilči, katalogizira in ustrezno shrani, Jure pa poskrbi za foto dokumentacijo. Pozimi bo za to nekoliko več časa, ljubiteljem fosilov pa obljubljata tudi kakšen članek in zanimivo predavanje.
Jasna Paladin