Išči

Informacije

Text/HTML

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Informacije

Poslednji vzpon alpinista Franca Oderlapa

Večer, Zadnja stran - Petra Lesjak Tušek: Zaradi trka kosa ledu v glavo in spleta okoliščin v himalajskem Manasluju izgubil življenje koroški alpinist in predan gorski reševalec.

Nesrečni Franc Oderlap (desno) in Davo Karničar na eni od skupnih odprav

Nesrečni Franc Oderlap (desno) in Davo Karničar na eni od skupnih odprav

Na himalajskem osemtisočaku Manasluju je ob preizkušanju planinske opreme za načrtovani vzpon na K2 izgubil življenje slovenski alpinist in gorski reševalec Franc Oderlap, potem ko je bil zanj na nadmorski višini okoli 5800 metrov usoden četrtkov udarec kosa ledu v glavo. Izkušeni alpinist se je v nepalsko Himalajo odpravil skupaj z Davom Karničarjem, ta pa je Oderlapa po hudem udarcu nezavestnega prenesel v bazni tabor. Slabo vreme je reševalcem preprečevalo dostop do tabora, alpinistove poškodbe pa so bile prehude, da bi se mu uspelo prebiti skozi dve noči. V soboto zjutraj je bitko za življenje dokončno izgubil.

Čas ni govoril za Franca

Zdravnik in gorski reševalec Jurij Gorjanc je povedal, da je imel s Karničarjem telefonsko zvezo po nesreči tako rekoč od začetka do konca in da je Karničarju z nečloveškimi napori v izredno težkih razmerah uspelo nesti poškodovanega kolega do baznega tabora. Gorjanc je pojasnil, da je Oderlapovo zdravstveno stanje sproti spremljal in da je bilo, tudi glede na meritve srčnega utripa, ki jih je z napravo opravljal Karničar, sprva stabilno. Vzpostavili so tudi stik z nevrokirurgom in reanimacijsko ekipo bolnišnice v Katmanduju, kjer so bili pripravljeni na njegov morebitni sprejem. "A čas je bil tisti, ki ni govoril za Franca," je sklenil Gorjanc, ki je bil Oderlapov prijatelj in soplezalec v številnih odpravah.

Smrt načelnika prevaljske gorske reševalne službe je vrsto Korošcev, ki so ga poznali kot izjemnega reševalca, močno pretresla. Gorjanc je izpostavil Oderlapovo nenehno predanost reševalcem, pa tudi njegovo pozitivno naravnanost in občutek za skupinsko delo. Kljub osebnim ciljem je alpinist, ki bi decembra dopolnil 51 let, pri vzponih svoj interes vselej podredil skupini, v na videz nerešljivih razmerah pa s svojim znanjem in optimizmom pripomogel k rešitvam.

Raduha

Poznali so ga kot skromnega alpinista, ki svojih dosežkov ni nikoli javno izpostavljal, saj mu širše prepoznanje ni bilo pomembno. "Ostala bo velika praznina, ki je ne bo mogoče zapolniti. Vsi drugi presežniki o njem so odveč in ne bi želel, da bi izzveneli patetično," je včeraj rekel koroški alpinist Grega Lačen, ki je z Oderlapom sodeloval v več odpravah, eno prihodnjih pa so koroški alpinisti snovali prav te dni.

Oderlap je bil eden redkih slovenskih alpinistov, ki mu je uspelo osvojiti najpomembnejše vrhove vseh celin, med drugim se je povzpel na azijski Everest, afriški Kilimandžaro, evropski Elbrus, južnoameriško Aconcaguo, avstralski Mt. Kosciusko, severnoameriški Denali in Mt. Vinson na Antarktiki. A vse osvojene gore po njegovem niso bile primerljive z domačimi, med katerimi mu je bila, kot je pripovedoval tudi za Večerovo rubriko Koroški obraz pred skoraj tremi leti, najbolj pri srcu Raduha. "Dan ima premalo ur, mesec premalo dni, da bi izpolnil vse svoje želje," je tedaj razmišljal o svojih nadaljnjih poteh.

Ljudi v Mežici, kjer je Oderlap živel in z ljubeznijo do gora vzgojil tudi svojo hči, je njegova smrt globoko prizadela, je povedal župan Dušan Krebel. Občina bo, če bi bilo treba, po svojih močeh pomagala svojcem tudi pri vrnitvi trupla, zato bo navezala stik z zunanjim ministrstvom, je še dejal Krebel.

Petra Lesjak Tušek

-----------------------------------------------------------------

 

Je pomoč prišla prepozno?

Takoj po tragični nesreči so se pojavila ugibanja, ali bi bilo reševanje lahko hitrejše.

Zaradi slabega vremena helikopter nesrečnega Oderlapa, ki je bil ves čas brez zavesti, ni mogel takoj prepeljati v dolino, nazadnje pa mu v katmandujski bolnišnici niso več mogli pomagati.  (dr)

 

Eden najbolj nevarnih osemtisočakov

Manaslu (tudi Kutang, 8156 metrov) v nepalski Himalaji je osma najvišja gora na svetu. Izraz Manaslu izhaja iz sanskrtske besede manasa, kar pomeni gora duha. Vrh sta prva osvojila 9. maja 1956 člana japonske odprave Tošio Imaniši in Galzen Norbu. Manaslu velja med alpinisti za enega najbolj nevarnih in nepredvidljivih osemtisočakov. Aprila 1983 je pod ledenim plazom, ki se je zrušil z južne stene Manasluja, umrl tudi legendarni slovenski alpinist, tedaj 31-letni Nejc Zaplotnik (dr)

 

Vecer.si 05.10.2009

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27746

Informacije

Informacije