Moški.si - Jure Prestar: Za zahtevne
Čez Plemenice se na vrh Slovenije podajo le najpogumnejši, saj pot velja za eno najtežjih označenih poti v slovenskih gorah.
Bambergova pot čez Plemenice
Bambergova pot čez Plemenice spada med najzahtevnejše zavarovane označene poti v Julijcih. Velja za najtežjo pot na Triglav, če seveda ne štejemo alpinističnih plezalnih smeri v Severni triglavski steni. Pot je torej primerna le za izkušenejše in telesno dobro pripravljene gornike, ki se ne bojijo višin in prepadnih poličk. Za svoj trud bomo poplačani s čudovitimi razgledi na gore nad dolino Soče in razigrano družbo prav nič plašnih kozorogov, čisto od blizu pa si lahko ogledamo tudi mogočno triglavsko steno. V dolino lahko pokukamo tudi z vrha legendarne Sfinge, najstrmejšega triglavskega stebra, ki igra tudi glavno vlogo v najnovejšem istoimenskem slovenskem filmu.
Potrebna oprema za ”ferato”
V vsakem primeru med obvezno opremo sodi čelada, pa čeprav večina poti poteka po vrhu Plemenic, zato ni tolikšne nevarnosti, da bi vas zadelo padajoče kamenje. Velja pa previdnost, da nismo mi grešni gamsi, ki prožimo grušč, ker pot nekajkrat pripelje na rob severne Triglavske stene, kjer so speljane številne alpinistične smeri. Med toplo priporočljivo opremo spadajo še plezalni pas, rokavice brez prstov in samovarovalni komplet za ”via ferrate”, kakor tudi imenujemo zelo zahtevne zavarovane označene poti. Pozimi je pot čez Plemenice bolj kot ne rezervirana le za alpiniste, zaradi prečenja vztrajnih snežišč pa naj bo cepin v nahrbtniku še do pozne pomladi.
Dostop iz doline Vrat ali Zadnjice
Na pot čez Plemenice se lahko podamo iz doline Vrat pri Mojstrani, od koder nas do vrha Triglava čaka 1850 metrov višinske razlike in 6,5 ur hoda, še približno 300 metrov višinske razlike več pa bomo morali premagati iz doline Zadnjice na primorski strani Vršiča. Sam boš morali presoditi, ali mir in lepota Zadnjice v primerjavi s hrupnimi Vrati odtehtata dodatno hojo in daljšo vožnjo. Obe poti se združita na sedlu Luknja, kjer se konča naporno jutranje razmigovanje in se začne uživaška ”plezarija”. Narekovaji so potrebni zato, ker je pot čez Plemenice zgledno zavarovana z jeklenicami, stogami in klini, od tebe pa je odvisno, ali jih boš uporabljal le za varovanje ali tudi za napredovanje.
Adrenalinski začetek poti čez Plemenice
Pot čez Plemenice se že takoj v začetku prične skoraj navpično vzpenjati ob jeklenici. Ko preplezamo začetno steno, se pot rahlo položi, to pa še ne pomeni, da je težav konec. Od tu naprej varoval skoraj ni in občasno hodimo po stezi nad globokim prepadom. V mokrem je zato treba biti še posebej previden zaradi velike nevarnosti zdrsa. Težave nato počasi popustijo, pot pa zavije rahlo v levo in nas pripelje do grebena, od koder se nam odpre pogled proti vzhodu. Nadaljujemo po razglednem grebenu in pot kmalu postane ponovno nekoliko zahtevnejša – s pomočjo jeklenice in številnih klinov se nekajkrat strmo vzpnemo, nato pa sledi še kratek strm spust.
Čez Triglavsko škrbino do vrha
V nadaljevanju pot postane manj strma in nas vodi po škrapljastem terenu. Steza je na tem delu nekoliko slabše vidna, tudi v poletnem času pa nas lahko preseneti še kakšno snežišče. Pot nas nato pripelje do razpotja na Zahodni Triglavski planoti, mi pa nadaljujemo levo navzgor v smeri Triglava čez melišče do vstopa v naslednji plezalni del poti. Ta del je bistveno lažji od tistega čez Plemenice, tako da nam ne bo povzročal večjih težav, le gneča zna biti precejšnja.
Pot naprej se s pomočjo številnih varoval prečno vzpne in nas pripelje pod Triglavsko škrbino. Na škrbini je razpotje, kjer se napotimo levo navzgor po strmi, a dobro zavarovani poti. Po nekaj vzponih strmina popusti, do najvišje točke Slovenije pa nas čaka samo še nekaj minut vzpona po vršnem pobočju Triglava.
Pri Aljaževem stolpu si čestitajte in z zadovoljnim nasmeškom na obrazu odkrivajte številne zaklade narave, ki jih skrivajo Julijske Alpe. Svet je lep!
Jure Prestar