Ciril Velkovrh: Slovensko planinstvo na starih razglednicah. Zbrali in uredili Manica Ravnihar ter Nejka in Miran Dolar. Uvodna beseda Elizabeta Gradnik. Žirovnica, Medium, 2009. 165 strani
Razglednice so nekoč predstavljale pomemben del turistične ponudbe tudi pri nas. Fotografije turističnih krajev in lepe slovenske pokrajine so krasile izložbena okna, pa tudi albume mnogih zbirateljev te vredne kulturne dediščine. Poleg fotografij, ki so bile včasih domena le izbrancem, dandanes pa si lahko že vsak pripravi ne le svoj, pač pa tudi lep posnetek, so na razglednicah tudi risbe in slike pomembnih slikarjev, med katerimi je v začetku prejšnjega stoletja veliko slik ustvaril prav Maksim Gaspari. Včasih je bilo najpomembnejše poznavanje fotografske tehnike. Dandanes pa so se izdelave fotografskih aparatov, klasičnih in digitalnih, že toliko izpopolnile, da dobre fotografije niso domena le profesionalnih fotografov. Na starih razglednicah so med najbolj zanimivimi motivi tudi posnetki z našega gorskega sveta.
Zbiranje starih razglednic je še danes prijetna zabava mnogim zbirateljem. Za knjigo Pozdrav z vrhov so zbrali in uredili Manica Ravnihar ter Nejka in Miran Dolar 222 starih razglednic, ki so v knjigi razvrščene po geografskem načelu: Julijske Alpe (96), Karavanke (33), Kamniško Savinjske Alpe (60) in predalpsko hribovje (33). V knjigi so prvo, kot se spodobi, razglednice s fotografijami Triglava, Aljaža in Aljaževega stolpa, Kredarice in njene okolice s nekdanjimi planinskimi kočami: Triglavska koča na Kredarici, Koča Marije Terezije na Planiki, Staničeva koča, Koča pri Triglavskih jezerih, Vodnikova koča na Velem polju, Aljažev dom v Vatih, Koča na Gozdu, Erjavčeva koča in Tičarjev dom na Vršiču, Skalaški dom na Voglu, Koritniška koča, Koča pod Mangartom, Tillerjeva koča na Krnu, Zavetišče pod Špičko, Findenegova koča na Prestrelniku, koča pod Poliškim Špikom in Orožnova, najstarejša slovenska planinska koča.
V Karavankah so Prešernova koča na Stolu, Valvazorjeva koča pod Stolom in Celovška Koča na severni strani Stola, Koča na Zelenici, Vilfanova koča in Roblekov dom na Begunjščici, Kadilnikova in nova koča na Golici, Koča na Tromeji, Koča pod Kepo in Koča na Korošici. V Kamniško-Savinjskih Alpah pa so Češka koča na Spodnjih Ravneh, Koča na Dobrči, Koča v Kamniški Bistrici, Koča na Kamniškem sedlu, Frischafov dom pod Kokrškim sedlom, Piskernikovo zavetišče v Logarski dolini, Zoisova koča na Kokrškem sedlu, Koča pod Korošico, Kocbekova koča pod Ojstrico, prva turistična koča v Logarski dolini, Tillerjeva koča, Koča na Krvavcu, Korytzkega koča na Smrekovcu, Uletova in Tomaževa koča na Peci. Tudi v predalpskem hribovju so postavili več planinskih koč. Tu so objavljene razglednice Koče na Pesku, na Klopnem in Kremžarjevem vrhu, Senjorjev dom, Ruška in Mariborska koča ter Vila Planika na Pohorju, Celjska koča, Koča na Menini planini, Mozirska koča, Koča na Boču, Planinska koča na Uršlji gori, Koča na Lubniku, Krekova koča na Ratitovcu, Koča na Poreznu, Koča na Mrzlici, Planinska koča na Javorniku ter Dom na Mirni gori.
Na slikah in fotografijah, so, kot je bilo tedaj v navadi, ker še ni bilo barvne fotografije, posnetki kolorirani (ročno pobarvani). Poleg omenjenih koč so na fotografijah tudi številni vrhovi naših gora, izvirov, slapov, rek in jezer ter mnogo drugih lepih posnetkov naše gorske narave. Razglednice s podobami našega gorskega sveta so v začetku izdajala založbe, sprva le nemške, kasneje pa so se tega zanimivega dela lotili tudi domači profesionalni fotografi, v okviru planinskih društev pa njihovi amaterski fotografi, kot so Alojzij Knafelc, Bogumil Brinški in Rudolf Badjura, pri TD Dren pa Josip in Pavel Kunaver ter Ivan Tavčar, pri TK Skala pa so veliko razglednic pripravili poleg najbolj plodnega Janka Ravnika še Janko Skerlep, Ivan Tavčar, Stane Tominšek, Dana Kuralt, Franc Krašovec, Cveto Švigelj, Josip Kozak idr.
Z nakupom te knjige bomo prispevali nekaj sredstev tudi za Slovenski planinski muzej v Mojstrani.
Ciril Velkovrh