Časopis Gorjanc - Tomaž Bregant: Glede na dejstvo, da zlasti poleti aktivno preživimo veliko časa na prostem in da velik del občine Gorje predstavlja del zavarovanega območja TNP ...
je prav, da vas na kratko opozorimo na varstvene režime, ki veljajo v našem edinem narodnem parku. Varstvene režime sicer določa novi zakon o TNP, ki je bil sprejet v lanskem letu in je objavljen v Ur. listu RS št. 52/2010. Občina Gorje s površino 10703 ha, ki je sestavni del parka, zavzema 4. mesto za Bovcem, Bohinjem in Kranjsko Goro, glede na velikost občine pa delež parka na celotnem teritoriju z 92.1% zavzema celo prvo mesto med osmimi parkovnimi občinami.
Novi zakon določa tri kategorije varstvenih območij, pri čemer je režim najstrožji v prvem varstvenem območju, blažji pa v tretjem, za katerega lahko nekoliko posplošeno rečemo, da predstavlja okolje kulturne krajine s poselitvijo in površinami, kjer potekajo gospodarske aktivnosti.
Pravila ravnanj in varstveni režimi so na splošno določena v 13. čl. zakona o TNP, za prvo varstveno območje so podrobneje opredeljena v 15. členu, za drugo so navedena v 16. členu zakona. Vsekakor se je pametno seznaniti vsaj z osnovnimi pravili, ki zadevajo tudi posameznika, ta pa jih lahko krši bodisi zaradi nevednosti bodisi zaradi objestnosti. Zakon o prekrških je uvedel in razširil institut prekrškovnih organov, s tem to funkcijo z naravovarstvenimi nadzorniki opravlja tudi javni zavod TNP kot upravljavec zavarovanega območja. Nadzornikom pristojnosti podeljuje že zakon o ohranjanju narave in posamične uredbe Vlade RS o prepovedi voženj v naravnem okolju, o varstvu samoniklih gliv in podobno. Po zakonu o TNP ima naravovarstveni nadzornik, potem ko ugotovi dejansko kršitev predpisa in je za tovrstno kršitev predvidena tudi sankcija, možnost, da izreče ali opozorilo ali globo ali posreduje pisni predlog drugemu pristojnemu prekrškovnemu organu.
Prekrški, po katerih ima po zakonu o TNP nadzornik pravico ukrepati, so natančneje opredeljeni v 64. in 65. členu, po ostalih členih iz poglavja o kazenskih določbah ukrepajo za posamična področja pristojne inšpekcijske službe.
Globe za kršitve so razmeroma visoke, posplošeno lahko zapišemo, da za posameznika znašajo od 100 do 500 evrov. Seveda si tudi nadzorniki želimo, da do situacij, ki bi imele za posledico izrek globe ne bi prihajalo, naše delo je usmerjeno predvsem k ozaveščanju in usmerjanju obiskovalcev parka, k vzgojnemu delu predvsem mladih, pa tudi starejših, ki jim je potrebno vcepiti zavest o pomenu varovanja in spoštovanja narave.
Vsi, ki imajo pomisleke glede ravnanja, se po nasvet lahko obrnejo na nas. Ves čas se zavedamo, da smo v službi varstva narave, zato moramo, ko je to neizogibno, tudi ukrepati.
Za konec navedimo še nekaj najbolj običajnih situacij, ki nas privedejo v nasprotje z zakonom in imajo za nas lahko neljube posledice: postavitev znakov ali objektov za slikovno in zvočno oglaševanje v naravnem okolju, gradnje objektov brez ustreznih soglasij, odlaganje odpadkov v naravnem okolju, uporaba motornih sani, ustavljanje in parkiranje z motornimi vozili ali kolesi v naravnem okolju, organiziranje in izvajanje različnih prireditev in dejavnosti brez soglasja upravljavca parka, nespoštovanje predpisanih omejitev dostopa do delov parka, urejanje delov parka v nasprotju z zakonom, ježa izven za to določenih poti, uporaba pirotehničnih sredstev v naravnem okolju, ….
Podrobneje bo pravila in potek aktivnosti razrešil upravljavski načrt, ki je v pripravi in ki bo aktivnosti umestil v prostor.
Tomaž Bregant, vodja oddelka Pokljuka-Mežakla