Jezersko, 17. in 18. marca 2007 – Tradicionalno preverjanje ob koncu zime
Preizkus vodnikov reševalnih psov
je bilo letos na Jezerskem, 17. in 18. marca – 31 psov z vodnikom iz 14 postaj.
Vsako leto ob koncu uradne zime opravi Komisija za reševanje iz plazov pri Gorski reševalni zvezi Slovenije še preverjanje usposobljenosti reševalnih psov in njihovih vodnikov.
Podkomisija poizkuša izvesti preverjanja na različnih krajih v naših gorah. Tako vodniki spoznavajo druga območja, lokalne značilnosti, gorske reševalce iz drugih društev/postaj in se s tem vedno znova nekaj naučijo. Na začetku zime vodniki sami opravijo začetne snežne vaje, nadaljujejo s tečajem, ki je navadno na Vršiču. Potem so na vrsti postajne vaje in tudi preizkus za reševalni tandem. Koliko dobrih vaj, kondicijskih priprav na gorskih poteh opravi vodnik s svojim zvestim pasjim prijateljem, se najbolje pokaže na takšnih preizkusih.
GRZS za svoje potrebe šola pse, ki jih vodijo izprašani gorski reševalci. Ti reševalci so aktivni tudi na ostalih področjih gorskega reševanja. Vodniki so zaradi svojega dobrega poznavanja zimskih nevarnosti uporabni tudi kot pomoč inštruktorjem. Svoje delo pa opravljajo tudi celo leto pri iskanju pogrešanih oseb v gorah in na zahtevnih območjih, ki jih s svojim znanjem in izkušnjami prav tako obvladujejo. Zaradi tega se poizkuša zagotovi prisotnost vodnika na vsaki postaji, saj se s tem hitrost ukrepanja ob morebitnih nezgodah v snežnih plazovih bistveno izboljša.
Sodelovanje z drugimi organizacijami, ki se prav tako ukvarjajo z reševanjem s pomočjo psov, je v glavnem omejeno na izmenjevanje vodnikov. Preizkusa na Jezerskem so se poleg vodnikov GRZS udeležili tudi vodniki iz kinoloških vrst, vrst vodnikov reševalnih psov in vodnikov MNZ. Pomoč in nadzor, vrši tudi zunanji član komisije.
V zatrepu Makekove Kočne, so marljivi Jezerjani s svojim vodnikom Davom Karničarjem in ob pomoči svojih koroških prijateljev označili dva plazova in skopali snežne luknje za markerje. Prvega pod Škofovo kapo in drugega pod Povnovo dolino. Na prvem so se opravljali tako preizkusi novih mladih psov, ki morajo v plazu odkriti enega zasutega , kot tudi starejših, ki morajo odkriti dva ali več zasutih. Drugi plaz je bil precej bolj obširen in razgiban, tako da so vodniki težko videli psa. V največji meri je bil namenjen za preverjanja bolj izkušenih reševalnih dvojic. Iskanje se časovno omeji. Pes, ki uspešno zazna vonj s kopanjem na določenem mestu, vodniku pokaže, kje naj bi se žrtev plazu nahajala. Vodnik s sondo in lopato točno locira mesto zasutega in pokliče ostale reševalce, da mu pomagajo pri izkopu. Seveda moramo ob takšnih vajah (preizkušnjah) uporabo sonde prilagoditi namenu, ker bi lahko poškodovali markerja. Psa spustimo do zasutega, ki mu po navodilih vodnika ponudi kakšno pasje zadoščenje. Lahko je igrača, predmet ali pa nič. To je povsem prepuščeno vodniku in njegovi vzgoji psa. V zaresni situaciji seveda takšnega postopka ne izvajamo, oziroma sami poskrbimo za nagrado našega štirinožnega prijatelja.
Tokrat se je preverjanja udeležilo 31 vodnikov in psov, iz 14 postaj/društev.
Svoje delo smo »uspešno« opravili. Želimo si, da bi z našimi psi samo hodili in plezali na naše gore, se na vajah srečevali in spoznavali prijetne ljudi. Nikakor pa si ne želimo srečanj ob nezgodah, še posebej tistih, ki se ne končajo srečno.
Komisija za reševanje izpod snežnih plazov
Slike in film: Aljaž Karničar, Igor Potočnik, Boris Štupar