Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.
Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Franci Savenc 1715 2

Prijatelji Triglava

Gorenjski glas, 03.03.06 - Urša Peternel: lani so zabeležili zavidljivo število vzponov

Prijatelji Triglava

Glavna dejavnost je hoja na Triglav in lani so zabeležili zavidljivo število vzponov.


Mojstrana - Franjo Potočnik iz Mojstrane, ki je lani praznoval 70-letnico, je naštel že 769 vzponov na Triglav. Samo lani je bil na najvišji gori Slovenije 80-krat! A Franjo ni edini "zasvojenec" s hojo na Triglav. V skupini, poimenovani Prijatelji Triglava, jih je petnajst prihajajo pa z Gorenjskega in tudi z druge strani Vršiča. Minulo soboto so v Mojstrani imeli občni zbor, na katerem so pregledali delo v lanskem letu in postavili načrte za prihodnost Kot je povedala Danica Kumer, je bila tudi lani njihova glavna dejavnost hoja na Triglav, čiščenje poti, vzdrževanje Aljaževega stolpa (lani so ga prepleskali in sproti odstranjevali nalepke ter napise) ter skrb za prevoznost ceste v Krmo. Izdelali so žig Prijateljev Triglava in majice, ki so jih prodajali na Kredarici ob praznovanju 110-letnice Aljaževega stolpa. Sodelovali so tudi pri obnovi kapelice Marije Snežne. Ob tem pa so vse leto pridno hodili na Triglav in zabeležili zavidljivo število vzponov. V letošnjem letu bodo nadaljevali z obveščanjem o razmerah v gorah, s čistilnimi akcijami, skušali bodo izdelati članske izkaznice. Na občnem zboru so izpostavili tudi nekaj problemov, zlasti glede prometa v Krmi Številni planinci povzročajo pravi prometni kaos v Krmi in ob vikendih so razmere nevzdržne, so opozorili.

Obiskovalci avtomobile puščajo na vseh izogibališčih, tudi sredi ceste, tako da je cesta skorajda neprevozna. Prijatelji Triglava so opozarjali tudi na nekulturo planincev, ki še vedno mečejo odpadke po gozdnih poteh, uničujejo bivake, na Aljažev stolp lepijo raznorazne nalepke. Tudi odnos do gora pri mnogih planincih ni pravi, so menili, kajti mnogi hodijo na Triglav zato. ker tam pač "morajo" biti, ne pa zaradi uživanja v hoji in naravi.

Urša Peternel
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
GorenjskiGlas novosti v2

2 komentarjev na članku "Prijatelji Triglava"

Igor Zlodej,

K članku naj dodam, da združenje Prijatelji Triglava, katerega predsednica je Danica Polajžer, nismo "zasvojeni " s hojo na Triglav, ampak samo aktivno obiskujemo gore, med katerimi pa je pogosto tudi Triglav.

V letih našega delovanja seveda nismo mogli gledati klavrnega stanja na vrhu Triglava, še posebej je izstopal skrajno zanemarjen Aljažev stolp, zato smo ga obnovili - očistili nalepk (med njimi so bile tudi nalepke planinskih društev), utrdili sidra jeklenic in ga prebarvali. Želimo, da tak tudi ostane, saj je eden od glavnih simbolov slovenstva.

Pred lansko 110 obletnico smo opravili še čistilno akcijo na samem vrhu. Žal s strani PZS po lanskih slovesnostih nismo bili nikjer omenjeni, še več naše delo je bilo opredeljeno, kot tema za rumeni tisk.

Kakorkoli, že nekaj let skrbimo tudi za prevoznost ceste v Krmo, kar predstavlja za nas ogromen strošek, pluženo cesto pa zatem uporablja vsa planinska srenja, ki pozimi hodi na Kredarico. V veliko zadoščenje nam je, da lahko v primeru nesreče prevozno cesto koristijo tudi gorski reševalci in s tem hitreje pridejo do ponesrečenega. - Menimo, da bi morali problem ceste reševati v sodelovanju vseh pristojnih oz. zainteresiranih: lastnikov zemljišč, gozdarjev, TNP, PZS, PD Ljubljana-Matica in še ...

Naj dodam, da je trenutno cesta v Krmo prevozna do znaka TNP, parkirišč ni; obvezna je lopata. Z terenskim vozilom se bi mogoče dalo pripeljati celo do Kovinarske koče.

V nedeljo, 5. marca 2006, je bilo na območju Zgornje Krme več obsežnih plazov, prvi večji je pod Plešo. Velik plaz z območja Vernarja je novo pastirsko kočo premaknil za okoli tri metre s temeljev in jo rahlo nagnil. Na območju Kalvarije je več snežnih plazov, do tam je tudi narejena gaz.

Tajnik združenja


Tomaž Ogrin,

Omenjeni so plazovi v Krmi in naprej. Če mine nekaj zim z malo snega, kar pozabimo, kje pride pri velikem snegu do močnih plazov. Dolga snežišča, poleti prodišča pod grebenom Draških vrhov nam kar sama že po videzu vzbujajo slutnjo plazenja. Toda tudi desna stran, na poti navzgor, ni nedolžna, posebno ko se od Pleše dolina zoži in je za umik manj prostora. Tako je včasih, ob velikem snegu, plazilo tam z obeh strani in sta se večkrat obe plazovini pomešali med seboj.

Seveda je vse odvisno še od temperatur in tako naprej, a vseeno smo smatrali, da je še najvarnejša pot na Kredarico v "dvomljivih" razmerah , čeprav precej daljša, čez Apnenico na Dovška vratca pa pod Staničevo kočo po zimskih oznakah (in ne po vesinah Rži) na ledenik in na Kredarico. Kurica je pa sploh nezanesljiva.

Zanimiv tip "plazu" v velikem snegu (in spet glede na razmere) na poti proti Doliču iz Velega polja je pa opisal Ciril Praček. Ob izteku polja se spod Mišelj vrha na levi in z vesin pod Konjskim sedlom na desni sesedeta obe pobočji, skoraj brez zunanjih znakov in se združita na naši poti.

Prijetno smuko z glavo na ramenih...

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27733

Informacije

Informacije