Večer, Okolje in družba - Lučka Kajfež Bogataj: Zdi se, da sta gospodarska in politična kriza tematiko podnebnih sprememb začasno odrinili iz nabora političnih prioritet. Tudi mediji in misli povprečnega Zemljana so usmerjene v to, kako kratkoročno preživeti danes ali tale mesec.
Takšne okoliščine so idealne za širjenje dobro organiziranega podnebnega skepticizma, bogato podprtega s strani interesnih skupin. Te povsod in tudi pri nas poskrbijo za širjenje svojega najmočnejšega orodja - dvoma. Dvoma v to, da se podnebje ogreva, dvoma, da so znanstveniki kredibilni, dvoma, da meteorologi sploh razpolagajo z dobro izmerjenimi podatki, skratka, dvoma, ki ima jasno sporočilo za ljudi - težav sploh ni in ukrepi so nepotrebni. Lep primer za to so izjave direktorja termoelektrarne Šoštanj v medijih, da kurjenje premoga ne vpliva na podnebje in da ogljikov dioksid nima povezave z globalnim ogrevanjem. Ker živimo v demokratičnem svetu, ima seveda vsak človek pravico do svojega mnenja, ne pa tudi pravice do svojih privatnih dejstev.
Slovensko meteorološko društvo meni, da o podnebnih spremembah, s katerimi bomo morali živeti, potrebujemo relevantne informacije. Zato so pripravili dokument - stališče o podnebnih spremembah, ki ga lahko preberete na njihovih spletnih straneh http://www.meteo-drustvo.si. Na skoraj tridesetih straneh so opisani vzroki podnebnih sprememb, resnost stanja in verjetne posledice, vse na podlagi verodostojnih referenc. Dokument dopolnjujejo še slovenski prevodi preko petdeset najpogostejših trditev podnebnih skeptikov in seveda, kaj o teh trditvah pravi znanost, vse na spletni strani Skeptical Science.
Nekatera dejstva o podnebnih spremembah v Sloveniji so zelo jasna. Meritve jasno kažejo, da se povsod v Sloveniji ozračje pri tleh segreva. Nekoliko večji dvig temperature je izmerjen v mestih (+ 0,4 °C na desetletje) kot na podeželju (+ 0,3 °C na desetletje), kar je skladno s trendi, opaženimi v sosednjih Italiji, Hrvaški in Avstriji. Ta dvig temperature ni samo odraz lokalnih vplivov, ampak tudi globalnih podnebnih sprememb. Ogrevajo se vsi letni časi razen jeseni, ko je dvig temperature še majhen. Povečuje se število toplih in zmanjšuje število ledenih dni. Ogrevajo se tudi vodotoki, jezera in morje. Spomladi znatno prej olistajo in cvetijo številne rastline, v povprečju od tedna do deset dni bolj zgodaj. Jeseni se količina padavin v Sloveniji povečuje, v drugih letnih časih pa se večinoma zmanjšuje. To se izraža tudi v povprečnih pretokih vseh slovenskih rek. Zmanjšujeta se višina novega snega in trajanje snežne odeje. Podnebna otoplitev je izrazito skrajšala trajanje ledu na Bohinjskem in Blejskem jezeru.
Ključno pa je dejstvo, da dviga globalne temperature ozračja v zadnjem stoletju ni mogoče pojasniti samo z naravnimi vzroki, saj je izmerjena hitrost zviševanja globalne temperature od začetka industrijske dobe do danes izjemna v primerjavi s spremembami globalne temperature v zelo dolgi Zemljini zgodovini. Zaradi izrazitega in hitrega človekovega spreminjanja sestave ozračja od začetka industrijske dobe se bo trend podnebnih sprememb s posledicami nadaljeval še daleč v prihodnost.
Dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja