Loški utrip - Klavdija Škrbo Karabegović: »Blegoš nam zdravje da, ker moč v sebi ima,« je dejala Neža Maurer. S to trditvijo se jih veliko strinja.
Blegoš se je namreč zapisal med slovenske planince kot priljubljena in dobro obiskana gora. Izgradnja koče »Na škofjeloško planinsko društvo (PD) so začele prihajati pobude, da bi na planini pod vrhom Blegoša – na mestu leta 1972 pogorele staje – postavili planinsko kočo. Od Gozdnega gospodarstva Gorenjske smo odkupili dva tisoč kvadratnih metrov zemljišča. Projektant Lojze Bogataj je izdelal načrt in v septembru 1976 leta je SGP Tehnik začel z gradnjo koče. Po letu dni, 18. septembra 1977, je bila s slavnostnim odprtjem in pol metra snega koča pripravljena sprejeti planince. Da se jo je res potrebovalo, priča dejstvo, da je bila po petih letih še za enkrat povečana,« se je spominjal predsednik PD Škofja Loka Jože Stanonik.
Rupnikova linija
Da so kočo na Blegošu gradili tako pozno, je povezano s tem, da je bilo to območje obmejno. Tudi tam so gradili Rupnikovo linijo, ki sicer nikoli ni služila svojemu namenu. Bunkerje, nekateri so prave dvorane s sistemi hodnikov za več tisoč vojakov, lahko vidimo še danes. »Prebivalci podblegoških vasi imajo na čas gradnje lepe in manj lepe spomine. Nekateri so takrat dobro zaslužili, eni z delom, drugi pa s kontrabantom, kot so takrat rekli prekupčevanju na meji. Kakšen vojak je tu našel tudi svojo ljubezen in pod srcem pustil spomin, kot pravi pesem Andreja Šifrerja,« je dejal naš sogovornik.
Priljubljena točka planincev
Izredni razgledi na Julijce, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, Posavsko in Polhograjsko hribovje, Snežnik, Golake, Javornike ter bližnje Koprivnik, Mladi in Stari vrh, Lubnik, Porezen, Ratitovec … privabljajo obiskovalce od vsepovsod in v vseh letnih časih. Temu so loški planinci prilagodili tudi sezono, saj je koča na Blegošu od aprilskega praznika, dneva upora proti okupatorju, do konca oktobra stalno odprta, v preostalem letnem času pa ob sobotah, nedeljah in praznikih. Za skupino se je mogoče dogovoriti tudi drugače.
Blegoške korenine
Pred osmimi leti je skupina planincev na vrhu Blegoša sklenila, da se bodo tisti, ki pogosto prihajajo na Blegoš, vpisovali v posebno knjigo. Kdor se bo vpisal najmanj petnajstkrat, bo dobil naziv 'Blegoška korenina'. Določili so sezono vpisa od 1. maja do 30. aprila naslednje leto. Zadeli so v polno. Že prvo leto je bilo vpisanih nad osem tisoč vzponov in dvesto tistih, ki so izpolnili normo za omenjeni naziv. Peter Jovanovič, podblegoški kipar, je izdelal listino z blegoško korenino, ki jo vsako leto podelijo tistim, ki največkrat stopijo na Blegoš. »In kaj se je zgodilo? Niko Franko je bil v enem letu vse dni na Blegošu. V sedmi sezoni je bil Janez Kisovec 352-krat. Pa da ne bo pomote – vedno na vrhu. Mitja Frlan pa je v sedmih sezonah nabral 1654 vzponov. Med ženskami nosi zastavo Olga Črmelj z največ vzponi v eni sezoni, skupaj pa se je povzpela na Blegoš že 1197-krat. Govorim o podatkih do 1. maja 2013, današnji so še ugodnejši. In kaj vodi te planince, da tolikokrat gredo na eno mesto? Gotovo je to ljubezen ali vsaj simpatija do gore, do okolja, kamor namenjajo svoj korak. Pa tudi dnevna potreba po gibanju, ki pride v navado, k temu nekaj prispeva. Naj bo razlog kakršen koli, lepo jih je videti na pobočjih Blegoša in v koči ob prijetni družbi,« je upravičeno ponosen Stanonik.
Tradicionalne prireditve
Med letom se na Blegošu zvrsti kar nekaj prireditev. Prvi vikend v marcu tako organizirajo tradicionalni pohod 'Čez Blegoš na Lubnik'. Z njim povežejo dve svoji koči. Prvi je bil v letu 1997 Koča na Blegošu v snežni idili ob 90-letnici društva. Drugi vikend v maju je tradicionalni pohod na Blegoš, ki ima že 37-letno zgodovino. Drugi vikend v septembru PD Škofja Loka vabi h koči na Blegošu vaščane podblegoških vasi. Letos bo že deseto srečanje. Udeleži se ga približno dvesto občanov vseh starosti. To srečanje je obenem spomin na čase, ko so se ob pastirski staji srečevali ob semnju v Potoku.
Pomembna certifikata
V lanskem letu je koči na Blegošu Planinska zveza Slovenije podelila certifikat z nazivom 'Okolju prijazna koča', letos pa še certifikat z nazivom 'Družinam prijazna koča'. Oba naziva sta dobljena za zgledno upravljanje koče, ki izpolnjuje okoljske pogoje in nudi vsem obiskovalcem kakovostne usluge. »Pa tudi cene so zelo dostopne,« je poudaril Stanonik.
Klavdija Škrbo Karabegović