Večer, Črna kronika - Laura Štraser in Aleš Kocjan: Kaže, da je obrambni ministrici Jelušičevi na včerajšnji vaji gorskega reševanja s helikopterjem ob jezeru Završnica predstavnike vlade in člane odbora za obrambo uspelo prepričati, da bo MORS za zaščito in reševanje potreboval več denarja.
Vojaški helikopter Bell 412 se je približal nevarni, navidez povsem nedostopni skalnati pečini. Iz njega sta se po vrvi spustila reševalca do dveh "ponesrečencev", ujetih v steno. Na travniku ob jezeru Završnica v bližini Žirovnice so visoki gostje, ki so si prišli ogledat vojaško helikoptersko reševalno vajo, zadovoljno kimali. Predsednik parlamentarnega odbora za obrambo Jožef Jerovšek si je z obrambno ministrico Ljubico Jelušič izmenjaval kukalo. Zadovoljno in ponosno je proti pečini nad jezerom Završnica zrl tudi načelnik generalštaba Slovenske vojske Alojz Šteiner, zanimanja pa niso skrivali niti generalni sekretar vlade Milan Cvikl, nekateri okoliški župani ter seveda armada poslancev iz državnega zbora. Vsi so upirali daljnoglede proti neugodnemu terenu, kjer so gorski reševalci v helikopterju domala tvegali življenja za statiste, ki so v hribu igrali vloge ponesrečencev.
Helikopterska vaja je res potekala brezhibno. Najprej reševanje ponesrečencev iz stene, nakar smo lahko videli še gašenje "požara" s pomočjo helikopterjev. "Vasja, da ne boš slučajno rekel, da je vaja uspela, če boš moral po vaji koga operirati," se je še pred začetkom vaje s svojim poslanskim kolegom, sicer zdravnikom po poklicu, Vasjo Klavoro šalil Jerovšek. In besede niso bile iz trte izvite. Vojaški helikopter se je približal gorski steni le na nekaj metrov in lebdel kot pajek v neposredni bližini ostrih skal, ko so reševalci viseli iz njega in bingljali nad "ponesrečencem". V neugodnih vremenskih razmerah, ko helikopter stresajo sunki vetra, kar v gorah ni nič neobičajnega, je seveda takšno reševanje nekaj nadvse neprijetnega. Še hujše je, ko je stena, v kateri je ujet ponesrečenec, povsem navpična. V takem primeru se mora reševalec pod lebdečim helikopterjem zazibati, da doseže ponesrečenca. "Razlika med našimi piloti in piloti v drugih državah je v tem, da imajo naši več usposabljanja s področja zaščite in reševanja, nekaj manj pa usposabljanja za bojno delovanje. Naši piloti so tukaj v prednosti, to smo pokazali tudi lansko leto, ko smo gasili na Kosovu," je včeraj dejal načelnik Šteiner.
Nadure pilotov kar dežujejo
"Te vaje niste potrebovali vi, potrebna je bila za nas, da smo videli, kako reči tečejo, saj gre pri reševanju za tiste ljudi, ki tej državi plačujejo davke. In glede na trenutne neugodne razmere vemo, da je naš sistem zaščite in reševanja na robu svojih zmogljivosti," je ob videnem razpredal Anton Anderlič, tisti poslanec in član odbora za obrambo, ki je ob tem, ko je obrambni resor z dvema rebalansoma izgubil 79 milijonov evrov, podpisal (pozneje zavrnjeno) dopolnilo k drugemu rebalansu proračuna, s katerim bi obrambi ter seveda zaščiti in reševanju izpulili še dodatnih 33,5 milijona evrov, namenili pa bi jih gradnji stanovanj v prestolnici. "Če hočemo celotno stvar ohraniti, bodo medalje premalo. Tukaj ne gre 'šparat'," je naprej po ogledu helikopterske reševalne vaje razglabljal Anderlič in čestital posadkam za uspešno izvedeno vajo. Res je, helikopterska pomoč pri zaščiti in reševanju diha na škrge. Slovenska vojska ima 24 pilotov, usposobljenih za tovrstno reševanje v gorah. To je 12 posadk, po ena posadka je vedno dežurna na brniškem letališču, v stalni pripravljenosti, če je treba izvesti reševanje. "Pilot, ki ne leti 150 ur na leto, nima pri tako nevarni vaji ali reševanju kaj iskati," je opozoril pilot podpolkovnik Miran Grahek. Usposabljanje pilota traja štiri do pet let, vendar mnogi piloti po tem treningu zapustijo vojaške vrste, saj najdejo bolje plačane službe v civilnih letalskih družbah. "Zato nadure kar dežujejo," je še dejal eden od pilotov. Ministrica Jelušičeva pa je zbranim povedala, da se ob zmanjševanju obrambnega proračuna hkrati povečujejo potrebe prav po nalogah s področja zaščite in reševanja, ki jih mora opraviti Slovenska vojska.
Dobra reklama za 40.000 evrov
Visoki gostje iz političnih krogov včeraj niso zaman romali na Gorenjsko. O tem, ali je bila helikopterska reševalna vaja izvedena v pravem trenutku in je bil njen namen pred politično in širšo javnostjo potarnati nad ravnanjem vlade, ki je skozi dva rebalansa izdatno oklestila obrambni proračun, ni bilo treba dolgo ugibati. Obrambna ministrica Jelušičeva je kar sama pred zbrano novinarsko srenjo generalnemu sekretarju vlade Milanu Cviklu zastavila vprašanje, ali je pred novim rezanjem proračunske pogače kaj upanja za vojsko ter za zaščito in reševanje, da si priborita malce večji kos.
"Mislim, da se je danes pokazalo, da brez vojaških helikopterjev ni mogoče izvajati varnega reševanja v gorah. Glede proračuna in sredstev pa mislim, da je ta vaja prišla ob pravem času, saj v ponedeljek ob desetih začenjamo na Brdu proračunsko sejo. Ta seja bo dolga, v njej se bodo soočala različna mnenja, različne potrebe - ministrica, mislim, da je predvsem od delovne skupine, ki jo vodite, in od drugih delovnih skupin odvisno, kako bo proračunska pogača na koncu razrezana. Nedvomno pa se z denarjem, ki je na voljo, dela racionalno. In to je dobro," je tudi generalni sekretar pred predstavniki sedme sile speljal vodo na mlin ministrice. In še naprej pihal na dušo predstavnikom obrambnega ministrstva: "Če smo do konca julija izvedli toliko ur letenja kot v celotnem lanskem letu, teh helikopterjev brez dodatnega denarja verjetno ne bo mogoče enako kvalitetno vzdrževati še naprej."
Da te reči niso poceni, so nam včeraj pojasnili predstavniki ministrstva. Ura letenja s helikopterjem Bell 412 stane približno 3500 evrov, v tem času helikopter porabi 300 do 400 litrov goriva. Še dražje je frčanje nekoliko večjega cougarja, ki porabi med 400 in 600 litri na uro in za vsako uro letenja osuši državni proračun za okrog 5100 evrov. Le včerajšnja vaja je po oceni ministrstva stala 40.000 evrov v žep. "Če bomo z današnjo vajo in sporočilom, ki ga dajejo v javnost mediji, pripomogli k temu, da bodo ljudje hodili v gore bolj opremljeni in pripravljeni, in bomo šli zato desetkrat manj v gore reševat ljudi, potem bo ta vaja poplačana," je za ministrico nadaljeval marketinški spev načelnik Šteiner.
Nesreče se množijo
V minulih dveh letih se polovica vaj in skoraj vsa reševanja izvajajo s pomočjo SV. "Kljub krizi, ki nas je prizadela, me veseli, da vsaj na našem področju ne bomo operirali, saj vemo, da če hočemo čim prej priti do tistih, ki jih potrebujemo, če hočemo biti primerljivi z zahodnimi reševalnimi službami, potem je nadaljevanje našega skupnega dela nujno potrebno," je povedal predsednik gorske reševalne službe Miro Pogačar. Statistika beleži vse več smrtnih nesreč v hribih. Samo letos je v slovenskem visokogorju umrlo že 13 ljudi. Število nesreč v gorah se ta mesec že bliža številki 270, medtem ko se je lani čez celo leto zgodilo nekaj manj kot 300 nesreč. "Gre za lažje nesreče, veliko je iskalnih akcij, zlasti tujcev, predvsem pa je veliko tistih, ki so slabo pripravljeni, ljudje preprosto omagajo, potem pokličejo in takrat je treba iti v akcijo," še pove vodja gorskih reševalcev Pogačar. Dežurna posadka Slovenske vojske, ki sicer pomaga reševalcem, je letos sodelovala že pri več kot 90 primerih. Obrambna ministrica Jelušičeva je opozorila, da bi bilo dobro državljane poučiti tudi o tem, da ni dobro hoditi v gore slabo pripravljen. Tukaj lahko po njenem veliko naredi tudi Planinska zveza Slovenije, ki z vojsko sodeluje v sistemu zaščite in delovanja. "Planinska zveza se maksimalno usmerja v preventivo, saj je ta tista, ki je najcenejša. Naših članov je preko 40.000, beležimo, da pri tistih, ki so informirani, usposobljeni in se ne precenjujejo, nesreč praktično ni," pa je za konec orisal razmere še predsednik planinske zveze Franc Ekar in dodal, da planinska zveza ni pripravljena na množične obiske v visokogorju, čeprav slovenske gore privabljajo vse več ljudi, tudi iz tujine.
Laura Štraser, Aleš Kocjan
Marko Vanovšek
Reševanje ponesrečencev