Delo, Jubilej - Anja Podlesek: Klas Matija Brenk se je rodil 23. avgusta 1943 v Ljubljani
Klas Matija Brenk se je rodil 23. avgusta 1943 v Ljubljani materi Kristini, pisateljici ter urednici mladinske literature pri založbi Mladinska knjiga, in očetu Francetu, profesorju filmske zgodovine na AGRFT. Po začetnem tipanju na takratni Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, kjer ga je mamila zlasti arhitektura, je našel neizčrpen vir za tešitev raziskovalne radovednosti v psihologiji. Vpisal je študij psihologije na Filozofski fakulteti in leta 1969 diplomiral, doktoriral pa prav tam leta 1978 pri prof. dr. Zoranu Bujasu, takrat v Ljubljani gostujočem priznanem profesorju psihometrije z zagrebške univerze, s temo Komparativna veljavnost glavnih psihofizičnih metod.
Ves čas je bila psihofizika, iskanje odnosa med fizikalnimi dražljaji in psihološkimi občutki, osrednja tema njegovega raziskovanja. Proučeval je tudi vpliv hrupa na psihomotorične veščine v delovni situaciji, občutljivost za neadekvatno vidno draženje in merske značilnosti metod za merjenje občutljivosti oseb. Ukvarjal se je z dejavniki, ki vplivajo na odgovore oseb pri psihološkem testiranju, kot so ugibanje, osebnostne značilnosti in vpliv konteksta, ali kakšen vpliv ima lahko položaj neke naloge v testu nalog stopnjevane težavnosti na končni uspeh v testu. Pred več kot tridesetimi leti je opravil pionirsko delo pri uvajanju zahtevnejše družboslovne metodologije v prakso z uporabo različnih multivariantnih analiz na velikih podatkovnih bazah v obsežnih tržnih raziskavah kot strokovni sodelavec prve trženjske agencije v Sloveniji, Studia za marketing. Na začetku 80. let je kot član univerzitetne komisije za računalništvo skrbel za promocijo in uvajanje računalniških naprav ter tehnologije na Filozofski fakulteti, danes nepogrešljivih in samoumevnih orodij, v tistem času pa za marsikoga nenavadnih in težko prepoznanih kot koristnih.
Na oddelku za psihologijo v Ljubljani je bil zaposlen od leta 1970, sprva kot asistent na katedri za industrijsko psihologijo pri prof. Levinu Šebeku, leta 1980 pa je bil izvoljen v naziv docenta za psihometrijo, kar je omogočilo tudi ustanovitev nove temeljne katedre za psihometrijo, kasneje preimenovane v katedro za psihološko metodologijo. Leta 1995 je postal redni profesor za psihološko metodologijo. Ob tem, da je pravočasno poskrbel za razvoj naslednikov in širitev katedre, je vrsti generacij študentov vcepljal znanja osnovne in multivariantne statistike ter psihometrije in psihološke metodologije na dodiplomskem in doktorskem študiju psihologije ter s svetovanjem prispeval k metodološki korektnosti številnih diplomskih, magistrskih in doktorskih raziskav. Kot gostujoči učitelj je sodeloval v študijskem procesu psihologije na zagrebški univerzi ter nekaj časa tudi na univerzah v Sarajevu in Osijeku. Na ljubljanskem oddelku za psihologijo je bil med tistimi, ki so krepili temeljito eksperimentalno načrtovanje psihološkega raziskovanja ter kvantitativni pristop k proučevanju psiholoških pojavov, zaradi česar študij psihologije v Ljubljani še danes širi trdne temelje znanstvene psihologije.
Njegova skrb za promocijo psihologije v Sloveniji se je kazala tudi skozi organiziranje strokovnih srečanj in sodelovanje v različnih organih. Bil je podpredsednik nacionalne evalvacijske komisije šolskega polja pri ministrstvu za šolstvo. Leta 1999 je predsedoval organizacijskemu odboru 3. kongresa psihologov Slovenije, leta 2008 pa vodil organizacijo 8. psihološke konference Alpe-Jadran. Od leta 1986 je kot član znanstvenega odbora Alpe-Jadran na področju psihologije, ki povezuje oddelke za psihologijo na univerzah v petih sosednjih državah, pletel mreže povezovanja slovenske psihologije z mednarodnim okoljem.
Izr. prof. dr. Anja Podlesek, prof. dr. Valentin Bucik
Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani