Dnevnik - Metod Močnik: Mitja Kosovelj je že nekaj let najboljši slovenski gorski tekač
Atlet Mitja Kosovelj je v nedeljo na 12. gorskem teku iz Podnanosa na Nanos postavil nov rekord proge (28:46). Dosežek z lokalnega teka v širšem športnem pomenu ne bo deležen posebne pozornosti, s širšega pogleda pa ima daljši rok trajanja.
| |
 |
|
| |
Mitja Kosovelj se v teku navkreber znajde odlično. (Foto: Metod Močnik) |
|
Gorski teki, v Sloveniji jih je letno preko 50, imajo vse večjo tradicijo, kar je pokazal tudi 30. tek na Šmarno goro pretekli teden. Doseženi časi na teh tekih, če se le konfiguracija terena zaradi nepredvidenih dogodkov ne spremeni, imajo zares dolg rok trajanja. Prav zato ima tudi rekord z lokalnega teka neko posebno vrednost. Je merilo za zares širok krog tekačev, atletov, gornikov.
Mitja Kosovelj skupaj z mlajšo sestro Matejo in Lucijo Krkoč že nekaj let vodi kolono najhitrejših gorskih tekačev pri nas. Po odličnih dosežkih v mladinski konkurenci imajo tudi v ožjem svetovnem vrhu že prepoznavno ime. Tretje mesto Mitja in Mateje v skupnem seštevku Grand Prix WMRA, svetovnega pokala za gorske teke, to samo potrjuje. Mateja, tudi deveta na letošnjem svetovnem prvenstvu, obeta pa se ji celo osmo mesto, saj bodo prvakinjo Italijanko Eliso Desco diskvalificirali zaradi dopinga (EPO), je bila v pokalu že druga 2006 in lani. Mitja, tudi neformalni glasnik tekmovalne ekipe očeta Edvina Kosovelja, je bil tretji tudi že lani.
"Sedaj sem z vsemi že zelo konkurenčen. O razpletu na vrhu na taki tekmi, kot je Šmarna gora, lahko odloča že vreme," je Mitja Kosovelj navrgel posebnost, ki odloča med najboljšimi. Pravi, da odločajo malenkosti, kot sta pogum in dolžina koraka na suhem ali mokrem, spolzkem terenu. "Pred tekom na Šmarno goro smo se doma kar malce sprli. Sam sem omenil, da bi rad videl, da bi bil na dan tekme kakšen naliv. Da bi bilo navzdol bolj pestro. Mateji seveda to ni všeč in bi rada videla, da bo pot suha. No, potem je bilo nekaj vmes. Tako kot meni trasa v primerjavi s konkurenco na Šmarno goro bolj ugaja, je pri Mateji ravno nasprotno," je omenil družinske posebnosti gorskega teka.
Kosovelj je razred zase predvsem v zelo tehnično zahtevnih spustih in hitrih prehodih. Atletske prvine so osnova. Zato se Mitja resno spogleduje tudi z maratonom. Na 14. Ljubljanskem maratonu bo po vsej verjetnosti tekel na polovični razdalji. Lani ga je na tej razdalji za 19 sekund "stresel" le Roman Kejžar. A napredek je po malih korakih. Letos je že spoznal, kako pomemben bo višinski trening, kot specialna priprava za velike tekme. "Za letošnje svetovno prvenstvo smo bilo nekaj dni na Pokljuki. Premalo. Nad Bormiom, kjer je bilo svetovno prvenstvo, smo tekli na višini nad 1600 metrov. To me je povsem zabasalo. Tu so rezerve," je spoznal.
V prihodnjih dveh sezonah bo gorski tek v Sloveniji zares doma. Organizacijo 26. svetovnega prvenstva so namreč ob pomanjkanju kandidatov dobili kar Kamničani z Veliko planino. 2011 pa bo še svetovno prvenstvo v maratonu na Maratonu štirih občin. Že dan po Šmarni gori so si varovanci Edvina Kosovelja skupaj z nekaterimi tujimi zvezdniki ogledali traso poti iz Stahovice čez Sv. Primož na Veliko planino. In ob tem malce v šali iskali dodatni zahtevni del spusta, ki bi malo zavrl afriške tekače, ki so na letošnjem svetovnem prvenstvu končali prevlado belcev. "To so atleti, ki imajo čase na stezi okoli 28 minut na 10 kilometrov. Ustreza jim, da je pot lepa, da lahko iztegnejo korak. Naše možnosti so v teku čez skale, korenine," je na to temo pristavil Kosovelj.
Pestri uspehi Kosoveljeve tekaške baze
Poleg Mitja in Mateje Kosovelj ter Lucije Krkoč, ki je bila na Šmarni gori tretja, ima njun oče Edvin v trenerski skupini še kopico nadarjenih atletov. Mladinka Kaja Obidič je bila celo sedma v absolutni ženski konkurenci in v svoji konkurenci seveda zmagala. Uroš Vodopivec, Mitjev vrstnik, osmi med člani, tudi za kakšen nasvet poprosi Edvina. Nekdanji maratonec, sicer profesor v srednji šoli v Novi Gorici, ima v skupini kar deset tekačev, ki so osvojili kolajne na državnih prvenstvih v gorskih tekih, krosu ali na stezi. Od tega je osem prvakov, tudi večkratnih. Dva imata priznan mednarodni razred vrhunskih športnikov. Posebej pa poleg Kaje opozarja na imena Blažka Šturm in Sebastjan Vidmar.
Metod Močnik