Obvestila PZS, uvodnik predsednika PZS v prvi letošnji številki
Poobjava uvodnika iz Obvestil PZS, januar 2006
Prvih pet let v novem tisočletju
Slovenska planinska pot v prvih petih letih tri tisočletja je bila izjemno dinamična, tudi viharna pa vendarle obvladujoča in uspešna. Obvladovali smo takšne ali drugačne spremenjene pogoje delovanja, predpisnosti in se soočali z novimi zakonodajami. Naleteli pa smo tudi na presenečenja. V dozorevanju in zorenju smo bili pokončni, tako da nas strele, gorski viharji in ujme niso množično spreminjali v viharnike. Tudi številčnost planinske organizacije je še vedno več kot zadovoljiva, če se primerjamo z drugimi narodi v primerjavi s številom prebivalstva v državi ter s številom članov planinske organizacije. Vendar ne smemo zaspati, pač pa si prizadevati, da naše vrste še popolnimo. Predvsem pa moramo stremeti za tem, da pridobimo čim več mladih članov, ki so in bodo zdravo jedro organizacije in moč njenega nadaljnjega delovanja.
Tako, kot v gospodarstvu, pa tudi v negospodarstvu, smo na področju društvenega prostovoljstva priča določenim oblikam, težnjam in razmerjem med čistim društvenim, neplačanim - prostovoljnim delom in težnjami pridobitniškega društvenega prostovoljstva. Pojavljajo pa se tudi oblike materialno interesnega društveništva. Prav v tem obdobju potekajo razprave o pripravah na novo društveno zakonodajo, ki posega predvsem na področje dela planinske organizacije in vnaša radikalne odgovornosti. Zaskrbljujoče je tudi poenostavljanje ustanavljanja društev. Trudimo se, da bi bili posredovani predlogi, s strani PZS, tudi upoštevani.
V letošnjem letu nas je razveselila dokončna razrešitev humanitarnega statusa za področje gorsko reševalne dejavnosti pri in v okviru PZS, ki je bila pridobljena s pozitivno odločbo področnega ministrstva. Prav s to odločbo pa so zapisana tudi merila prostovoljnosti, ko se mora humanitarna dejavnost v celoti opravljati s prostovoljci, kateri delo opravljajo na osnovi svoje svobodne odločitve in brez plačila. Čeprav mora vsaka organizacija, tudi društvena, poskrbeti za varnost svojega članstva - za preventivo in pa tudi za reševanje, smo v humanitarni odločbi sprejeli obvezo, da se pomoči ne omejuje samo na obseg in korist v lastni organizaciji in le za potrebe lastnega članstva, ampak je s svojo dejavnostjo, v tem primeru GRS Slovenije pri PZS obvezna nuditi pomoč in biti na voljo vsem pomoči potrebnim ljudem in to ne glede ali so njeni člani ali ne.
Se je pa s pridobitvijo humanitarnega statusa razrešilo vprašanje gorske reševalne dejavnosti v okviru PZS. S tem je pridobljena tudi potrditev, da je humanitarni status za dejavnost gorskega reševanja sprejemljiv tudi v okviru PZS, in da ni potrebe po reorganizacijskih spremembah GRS Slovenije, po ustanavljanju, v okviru GRS Slovenije izven PZS, samostojnih pravnih oseb. Oblike organiziranja so povsem prepuščene lastniku - torej PZS, kar je bilo sprejeto tudi na zadnjem zasedanju Skupščine PZS.
Ob tej zgodovinski razrešitvi enega najbolj perečih problemov zadnjega obdobja znotraj PZS, pa nastaja stroga obveza spoštovanja zakonskih določil o humanitarnosti, rabe in porabe sredstev, saj za leto 2006 samo iz tega naslova za dejavnost GRS Slovenije pri PZS pričakujemo cca 70 mio SIT. Ob tem bo potrebno še večjo skrb posvetiti delovanju gorsko reševalne dejavnosti v okviru društev, predvsem s strokovno vzgojo o varnosti, preventivi in vsebinami humanitarnih sporočil. Tudi naprej bo morala GRS Slovenije pri PZS skrbeti, da bodo reševalci dovršen alpinističen kader s planinsko - alpinističnimi znanji in doslednim spoštovanjem kodeksa matične planinske organizacije.
Cilj PZS pa kljub temu še ni bil dosežen, saj še vedno ostaja odprto vprašanje podobnega statusa za markaciste, ki so zanesljivo izjemno pomembni pri zagotavljanju preventive in vzdrževanju varnosti v gora.
V prvih dneh novega leta 2006 se soočamo s ponovnimi pobudami o vložitvi, že kar nekajkrat zavrnjenega Zakona o planinskih poteh. Prihaja do političnega merjenja moči in vplivnosti. Zanesljivo je, da PZS želi s tem zakonom doseči trajno zagotovilo svobodnega in kulturnega gibanja v planinsko gorskem svetu ter spoštljivost in partnerstvo med lastniki zemljišč, kjer potekajo planinske poti in steze. Prav tako pa tudi z lokalno skupnostjo, kjer je obraba in raba predgorja in gorskega okolja ne le prisotna, ampak v določenih trenutkih tudi moteča za tamkajšnje prebivalce. Imamo upanje in zagotovila, da bo planinski zakon partnersko v letošnjem letu vendarle zaživel.
Imamo pa v letu, ki je pred nami kar precej nalog, ki jih bo potrebno razreševati, pa tudi nekaj vprašanj iz naslova ugotavljanja premoženja nepremičnin ter kako zagotavljati sredstva za mednarodna-organizacijska in strokovna sodelovanja, ki so v današnjem času nujno potrebna. Odprta so tudi vprašanja kriterijev za kategorizacijo alpinistov, športnih plezalcev,.kako pristopiti k izobraževalnim procesom ob dejstvu, da se ustanavlja inštitut za šport, kakšno bo v prihodnje sodelovanje s Fundacijo za financiranje športnih organizacij v R Sloveniji, ali bomo v letošnjem letu uspeli dokončno razrešiti vprašanje izgradnje Slovenskega planinskega muzeja.
Ostajajo pa tudi vprašanja znotraj planinske organizacije, in sicer:
- glede stabilizacije vodstvenega kadra Mladinske komisije UO PZS;
- bomo uspeli ohranjati planinsko krovno organizacijo- PZS - s statusom nacionalne zveze aktivno, vplivno in vseslovensko razpoznavno;
- bo >Planinski vestnik< nadaljeval svoje poslanstvo ter resnično postal aktiven sopotnik in arhivar planinskih društvenih dejanj in dogodkov ter si prizadeval, da bo glasilo, ki ga aktivno materialno podpira članstvo PZS, resnično glasilo planinske organizacije;
- temeljni akt PZS - Statut PZS - je pred pomembnimi spremembami in dopolnitvami, ki jih narekujejo čas, članstvo in zakonodaja (ko bo le-ta dokončno sprejeta);
- pričakujemo kar se da optimalno razrešitev v TNP;
- pričakujemo, da je bil podpis sporazuma o ustanovitvi Regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe prvi korak k dokončni uresničitvi tega projekta;
- nadaljevati želimo ekološko sanacijo za odpravo kemično naftnih derivatov v planinskih kočah;
- nadaljevati želimo z elektrifikacijami v planinskih okoljih;
- velika prizadevanja bodo v tem letu namenjena ohranitvi statusa planinske koče in ob tem doslednemu spoštovanju ter izvajanju sklepov UO PZS glede upoštevanja popustov, cenikov, obratovalnega časa.
Leto 2006 pa je za PZS tudi leto pomembnih odločitev v pripravah kadrovanja za organe PZS za obdobje 2006 - 2010, saj je prav človek tisti najbolj odločujoč dejavnik za dobra in slaba dela. Sam osebno menim, da za goro, kot tudi za planinsko organizacijo potrebujemo gorsko razpoznavne, osveščene osebe, ki so strpne, poštene,
vremensko trdne, in ki so sposobne v vsakem primeru pomagati v dobro in napredek planinske organizacije. Tako, kot vreme na gori je tudi dandanes z organizacijo v dolini. Uspel bo tisti, ki bo sposoben dojemati in obvladovati spremembe, ki jih narekuje čas. Za organizacijo je potrebno iskati prijatelje med prijatelji. Iskati tiste, ki se ne izogibajo odgovornosti in izločevati tiste, ki stremijo za materialnimi interesi. Za kandidate je potrebno iskati osebe z veliko mero inovativnosti, vztrajnosti, zanesljivosti,. pa tudi s kvalitetami, kot so obvladovanje mirnosti in pomirjevanja.
O vsem tem pa je še posebej pomembno dejstvo, da je planinska organizacija še vedno številčno največja društvena organizacija v Sloveniji. Naklonjenosti in razumevanje planinskih problemov in pomoč pri razreševanju, tudi s strani državnih institucij, pa nam dajejo nova upanja za uspešno nadaljnje delo.
Vendarle pa imejmo pred seboj v ospredju osnovno misel, da če se odločamo za kreiranje planinske politike, naj bodo to dobra dela - dela za nov čas, za čas novega tisočletja. Kadar hodimo po planinskem svetu upoštevajmo, da smo gostje tega sveta in okolja in spoštujmo, kot veleva slovenska ustava, ko je zapisano o obvezi za skrbnost za goro, gorski svet, gorski živelj, gorsko podeželje,. Enako politiko do teh okolij in tega sveta ter ljudi v njem mora imeti tudi Planinska zveza Slovenije.
mag. Franci Ekar,
predsednik PZS