Slovenske novice – Boštjan Fon: Najprej brezno, nato labirint 2400 metrov podzemnih hodnikov ...
Slovenske novice, torek, 15. maja 2007
Dan v novicah
Ranjenca izvlekli v dobre pol ure
Reševalna vaja ob obletnici — Pred natančno sedemdesetimi leti je bila odkrita Gorjanska ali Šimnova jama nad Krnico — Najprej brezno, nato labirint 2400 metrov podzemnih hodnikov in še jezero — Zdaj lestve namesto vrvi — Do 2. svetovne vojne le 103 turisti — Razstava o jamarjih iz Gorij — Trak prežgali s karbidovko
Krnica, 14. maja: Pred sedemdesetimi leti je
Simon Zima – Šimen iz vasi Grabče hodil po pobočju Kočevnika nad vasjo Krnica pri Zgornjih Gorjah, na jugozahodnem pobočju Mežakle. Med hojo je odkril ozek vhod v jamo, nekateri menijo, da povsem naključno, drugi pa trdijo, da načrtno, saj je bil Zima po jamah že nekaj let. Včlanjen je bil namreč v podružnico Slovenskega planinskega društva in štiri leta prej je prav Zima ustanovil jamarski odsek društva. Čez nekaj dni se je s tremi prijatelji vrnil in skupaj so razširili vhod ter se spustili v notranjost. Tudi
Franc Soklič,
Tine Noč in
Martin Potočnik so bili tako kot njihov prijatelj Šimen aktivni gorniki in jamarji, zato jim vrvna tehnika spuščanja ni delala težav.
Slutili so, da je pod vhodom nekakšno brezno, po vstopu pa so opazili 50 metrov vstopnega dela, sledil pa je labirint podzemnih rovov. V najnižjih predelih jame so našli vodo v obliki šestmetrskega slapu in pravo majhno podzemno jezero. Gorjansko jamarsko društvo je v naslednjih letih uredilo vstopne dele in jamo odprlo za turiste. Ker je bila za sestop sprva uporabna le vrvna tehnika spuščanja tako kot v gorah, so se odločili, da do vhoda prinesejo lesene letve in drogove ter sestavijo lestve, ki omogočajo vstop v jamo tudi tistim, ki ne obvladajo gorniških spretnosti. Kljub požrtvovalnosti domačinov so jamo do začetka 2. svetovne vojne obiskali le 103 turisti, vsaj po vpisni knjigi sodeč. Verjetno jih je bilo nekaj več, a prave potrditve ni najti. Po letu 1941 so urejanje jame prekinili, gorjanski jamarji pa so ostali še brez svojega vodje in gonilne sile društva. Simona Zimo, zavednega Slovenca in člana OF, so okupatorji kot talca po mučenju v begunjskih zaporih ustrelili 13. marca 1943 v Bohinju.
Ob obletnici odkritja jame so člani Društva za raziskovanje jam Bled, Jamarska reševalna služba Slovenija in člani postaje GRS Radovljica organizirali reševalno vajo in transport ponesrečenca po strmem področju do reševalnega vozila.
»Ponesrečenca smo prevzeli na vhodu v jamo in ga po klasičnem postopku spustili v dolino do reševalnega vozila NMP Bled. Vse drugo so opravili jamarski reševalci, njihova naloga je bila ob tej vaji veliko obširnejša,« je povedal Uroš Vrhunc s postaje GRS Radovljica. Teoretična domneva je bila, da se je v soboto zjutraj poškodoval jamar v Gorjanskem breznu. Stekla je reševalna akcija prek centra za obveščanje. »Jamarski reševalci smo prišli do vhoda in se z zdravnikom spustili do ponesrečenca. Ugotovil je, da bo reševanje težje, saj je ponesrečenec huje poškodovan. Jamarski reševalci smo začeli opremljanje za izvlek v nosilih. Ta se je začel ob 9.40, nosila pa so bila na površju ob 10.20. Vaja je pokazala usklajenost ekip za reševanje, čeprav vsi upamo, da bo potrebnih čim manj takšnih resnih posredovanj,« je povedal Rajko Bračič, jamarski reševalec, ki je sodeloval v vaji.
Tretji del proslave odkritja Šimnove jame je po kulturnem programu potekal v gostilni Pri Kunavcu in pred njo. V gostišču sta Franc Ažman Cibideus in Peter Vukotič uredila zanimivo razstavo o nekdanjih jamarjih iz Gorij, na ogled so kamnine iz jame ter fosili, ki jih zbira Vukotič. Med drugim je videti tudi del čeljusti jamskega medveda in mamutov zob. Razstavo so odprli po jamarsko: trak so slavnostno prežgali s karbidovko, svetilko, ki jo pri hoji pod zemljo uporabljajo jamarji.
Boštjan Fon