Slovenske novice - Boštjan Fon: Trije očividci v soboto prijavili, da je plaz odnesel turna smučarja.
TAMAR – Nekaj minut po tretji popoldne so v soboto na številko 112 prejeli klic planincev z območja Tamarja nad Planico. Tam se je na območju proti Strugam, pod 2228 metrov visokim vrhom Srednje Ponce, sprožil plaz. Očividci so trdili, da sta bila v tistem prav na tem koncu, kjer je drvela lavina – tako imenovani snežni vlak brez voznega reda – dva turna smučarja. Eden od očividcev, policija je prejela podatek, da so ju videle tri osebe, je celo napravil posnetek, ki pa ni bil dovolj razločen, da bi ga lahko uporabili pri iskalni akciji, ki se je sprožila dobro uro pozneje.
»Glede na to, da so turna smučarja v plazu videli trije planinci, smo sklepali, da gre za veliko verjetnost, da sta tam res bili dve osebi in da se jima je pripetila nesreča,« je dejal Bojan Kos s PU Kranj. Na območje pod Srednjo Ponco je takoj naletel helikopter, aktivirani so bili reševalci postaje GRS Rateče. Ti so se v večernih urah podali peš na območje plazovine in poskušali pregledati teren in najti smučarja. »Vse je na moč čudno,« je po osmi zvečer dejal vodja akcije Marko Kopavnik, hkrati načelnik postaje GRS Rateče: »Niti ene same sledi po človeku nismo opazili, čeprav smo bili dosledni. Razmere na delih, kjer so bili naši reševalci, so smrtno nevarne tudi za njih, zato smo se na večer odločili akcijo prekiniti in jo bomo nadaljevali v nedeljo zjutraj.«
Le živalske sledi
Zvečer in ponoči so bili vsi naši centri za obveščanje in policija pozorni na morebiten klic domačih, ki bi utegnili pogrešiti koga od svojih bližnjih, ki bi odšel na turno smuko. Do jutra ni nihče prijavil pogrešane osebe. »Razmišljanje po tistem, ko se pri nas nihče ni oglasil, da pogrešajo domače, je šlo proti Italiji. Nemara bi se lahko par turnih smučarjev odločil za vzpon iz italijanske smeri in se bi po prečenju spustila na slovensko stran, zato smo se povezali z varnostnimi organi v sosednji državi, a tudi pri njih niso pogrešili nikogar do dopoldanskih nedeljskih ur,« je dejal Bojan Kos. Dodajmo še, da sta tako slovenska kot italijanska policija ponoči pregledovali vsa parkirišča v bližnji okolici dostopov do Ponc, tako v Planici kot pri Belopeških jezerih, a nobenega avta ni bilo čez noč na teh krajih.
Zjutraj je nad območje najprej naletel policijski helikopter, ki je uporabil posebno sondo za odkrivanje zasutih v lavini, toda nobenega signala izpod snega ni bilo. Še enkrat so se proti Strugu podali gorski reševalci. »Naslednji dan nas je bilo v akciji dvaindvajset, od tega pet vodnikov lavinskih psov. Še enkrat se nam je oglasil očividec, prišel je iz Ljubljane in nam poskušal na kraju samem pokazati, kje naj bi bila dva turna smučarja,« pravi Kopavnik in nadaljuje: »Kot smo lahko slišali iz njegovih ust, so šli z družino proti Tamarju, smučarja naj bi opazila prva žena, in ko mu je dejala, da sta tam zgoraj dva smučarja, eden je šel naravnost, drugi je zavijal, se je sprožil plaz. Ko smo imeli natančno lokacijo, kjer naj bi turna smučarja odnesel plaz, sva z vojaškim helikopterjem šla jaz in vodnik lavinskega psa Primož Ravnikar z njegovim treniranim psom točno na območje, kjer so naju odločili.
Po podrobnem pregledu in delu s psom nismo našli nič otipljivega. Tudi spodaj v plazovini preostali reševalci niso našli nobenih sledi ali kakšnega kosa opreme, tudi nobenih signalov nismo sprejeli v svoje naprave, pa so tako občutljive, da zaznajo tudi tiktakanje ročne ure. Plazovina je južna, mehka in zračna, menim, da bi psi zavohali človeka. Dvomim, da bi dva turna smučarja plaz nesel čez tri skalne skoke, pa ju ne bi našli v takih razmerah, kot so vladale danes. Naleteli smo le na sledi živali, natančneje para gamsov, zato smo akcijo prekinili, nadaljevala se bo le, če bomo prejeli informacije o pogrešanih osebah.«
Boštjan Fon