GRS Radovljica: V nedeljo smo Klemen, Sabina in Mitja postavili šotor na višini 4900 metrov pod goro Tocllaraju (6034 m).
... Imeli smo načrt preplezati Direktno smer v JZ steni. Budilka nas zbudil ob treh in kmalu hodimo po ledeniku proti steni. Vidimo že nekaj navez v smeri in čudi nas, da v dveh urah ne napredujejo. Ob šestih ko se zdani smo pod steno, skupina plezalcev nam maha in vpije. Takoj nam je jasno da se je zgodila nesreča. Odhitimo do njih, dva vodnika in šest Francozov vleče ponesrečenca po snegu. Hitro izmenjamo par besed. Povejo, da je pod steno še en ponesrečen in, da so poklicali pomoč. Odhitimo tja, mlajši Kolumbijec sedi v snegu, precej krvav po glavi in trese se od mraza. Poleg njega stojita dva Francoza brez idej kaj storiti. Pregledava ga in ugotoviva, da ima poškodovana gležnja in, da je ves je potolčen. Oblečeva ga v puhovko in mu s pomočjo snežnih sabel imobilizirava gležnja. Na višini 5500 metrov je bilo kar mraz, dolina pa zelo daleč. Vedeli smo, da ne smemo izgubljati časa. Pri sebi smo imeli vsi samo osebno opremo tako, da smo se morali znajti in improvizirati kakor smo najbolje znali. Najprej smo ga poiskusili kar nesti, samo par metrov. Kaj kmalu smo ugotovili, da bo še najbolje, da ga vlečemo po tleh na nahrbtniku, ki smo mu ga pripeli na hrbet. Pri skoku ujememo prvo skupino, ki je naredila sidrišče za spust. Klemenu Alexa naložimo na hrbet in z njim se spusti čez skok. Tam šele vidimo prvega ponesrecenca, Ignacia. Kar malo nas stisne ... Zabuhel, krvav obraz nakazuje na hude poškodbe glave, ves je potolčen a pri zavesti v hudih bolečinah. Pri pregledu ugotovimo, da ima poškodbe na področju trebuha, kamor je verjetno dobil udarec s cepinom ali sabljo. Ne krvavi, sumimo pa na notranje poškodbe. Situacija ne izgleda prav dobro a vemo, da čas ni zaveznik, zato hitro začnemo s transportom. Vlečemo ju po snegu. Še dobro, da teren ni zahteven. Na tej višini nas tezko delo kar izčrpava. Po petih urah smo na koncu ledenika, na 5100 metrih, kjer je potreben spust z vrvjo. Oba položimo na skale in si malo odpočijemo. Kmalu iz doline prihitijo ostali Slovenci ki so bili v bazi, na višini 4300 metrov. Miha Pintar (GRS Mojstrana), Marko Kopavnik in Roman Slivnik (GRS Rateče), Štefan Golob (GRS Kranjska Gora), Marko Roblek, Tadej Pušavec in Dragica Milavec (GRS Jesenice), Janez Levec (GRS Ljubljana), Matic Kozina (AAO), Martin Pretnar (AO Jesenice), Klemen Kočevar (AK Vertikala), Miha Gašperin (GRS Radovljica) in mi: Sabina Jereb (AO Kranj), Klemen Sladič in Mitja Zakotnik (GRS Radovljica). Skupaj 15 Slovencev in okoli deset ostalih plezalcev in vodnikov. Miha, študent medicine, oba pregleda bolj natančno in ju oskrbi. Organiziramo se v dve ekipi in ju pripravimo za nadaljni transport. Teren nižje je skalnat in težko prehoden. Izdelamo improvizirana nosila s pomočjo vrvi, podlog, palic in sabelj ... improvizacija na vrhuncu. Vmes sprašujemo vodnika, kaj je s pomočjo iz doline? Pove nam, da prihajajo vodniki z nosili iz Huaraza in naj bi bili pri nas ob trinastih. Na drugo pomoč ne moremo računati. V Peruju ni organiziranega reševanja v gorah, kaj šele helikopter. Oba ponesrecenca nosimo po zahtevnem terenu, čez skale, vmes je sneg in led. Kmalu se nam nosila začnejo rahljati, zato jih moramo ponovno izdelati. Ignacio je v hudih bolečinah, Miha in Dragica oba nadzorujeta. Na višini 4900m, ob 14h končno prihiti pet vodnikov z nosili Kong priblizno 9h po nesreči!!! Oba ponesrečenca prestavimo v nosila in odhitimo proti bazi na 4300m. Od tam Alexa posedejo na konja, Ignacia pa vodniki še naprej nesejo na nosilih skozi dolino Ishinca, do prve vasi Cochapampa, 3h daleč, kjer je cesta od tam pa z avtom do Huaraza še 1h. V bolnici sta bila priblizno 15h po nesreči. Kasneje dobimo informacijo da je Ignacio v bolnici v Limi in je v komi, Alex je v Huarazu.
Vsi Slovenci ki smo bili v ponedeljek na gori, smo pri reševanju pomagali po najboljših močeh. Upamo, da se bo zgodba za oba ponesrečena dobro končala. Komentar Klemena, ko smo ju nosili: "Nikoli več se ne bom pritoževal nad nosili UT2000".
Reportaža in fotografije Klemen Sladič in Mitja Zakotnik.