Delo, 12.11.05: odmev na članek Lado Stružnika objavljen 4. novembra 2005
Sobotna priloga
poštni predal 29
Delo, 4. novembra
Reševanje v gorah zahteva zavarovanje
Članek obravnava dvoje: nujnost uvedbe zavarovanja za reševanje planincev in račun za reševanje dvema alpinistoma.
Reševanje v naših gorah poteka na dva, pogosto med seboj povezana načina: z gorskimi reševalci ter z vojaškimi in policijskimi helikopterji. Reševalci so kot prostovoljci »zastonj«, materialne stroške pa Gorski reševalni službi pokriva Uprava za zaščito in reševanje pri obrambnem ministrstvu. Helikopterji so državni in stroške zanje krije državni proračun za vojsko in policijo. Verjetno bo slej ko prej tudi pri reševanju nastopila privatizacija; takrat bo reševanje treba plačati bodisi iz žepa ali skozi zavarovalnico.
Vendar ta problem država za zdaj ureja na prej opisan način (tudi gasilci, jamski in podvodni reševalci ter drugi so obravnavani enako, pa tudi druge oblike pomoči pri raznih nesrečah in katastrofah) in težko je razumeti, da se prav interesno združenje planincev – kar Planinska zveza Slovenije nedvomno je – trudi, da bi svojim članom čimprej nakopalo dodatne stroške, ne pa obratno (in ob tem ji članstvo že zdaj drastično upada). Primerjava s tujimi planinskimi združenji ni na mestu, saj so organizirana povsem drugače, poceni zavarovanje za ves svet imajo v članarini, članstvo jim pa narašča. V to smer naj se PZS ozira in pripravlja, ne pa, da spodbuja državo k novim dajatvam. Še prekmalu se bo sama spomnila nanje, če ji sedanji način ne bo več všeč.
Račun dvema alpinistoma, ki sta si s klicem na pomoč zares reševala življenje, je pa smešen in tragičen obenem. Ob vseh obnemoglih (tudi vinjenih), poškodovanih in zablodelih planincih, ob vseh upravičenih in tudi lažnih alarmih sta račun prejela dva, ki sta ravnala povsem pravilno. Kot je razvidno iz članka, bi morala umreti in tako dokazati, da je bila podhladitev res kritična. Ob tem pa potihem poteka skoraj pravi »boj« med policijo in vojsko za reševalne polete, saj so jim prav akcije v gorah najboljši trening. Ko vidimo, kako radodarno prevažajo častne goste, funkcionarje in novinarje na vse pogostejša slavja po naših gorah, je farsa z računom še toliko bolj v nebo vpijoča neumnost.
Reševanje v gorah in zavarovanje sta veliko preresna stvar, da bi služila trenutnim ciljem. Imamo dobro gorsko reševalno službo in sposobne pilote helikopterjev in pustimo vse to čim bolj pri miru, da bo še naprej tako. Sedanji način izpričuje visoko stopnjo solidarnosti družbe do njenih članov v nesreči. Kaj je pri tem tako narobe, kateri interesi vodijo ta nenehna in nepotrebna vznemirjanja? Tu je ključ!
Tone Škarja, Mengeš