Gorenjski Glas - Simon Šubic: Država je z objavo tehničnega pravilnika resda omogočila, da lahko prevoze za helikoptersko nujno medicinsko pomoč še naprej opravljata policija in vojska, a rešitev velja le do konca leta 2015.
Brnik – Pred tednom dni je v veljavo stopila evropska uredba o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije (Uredba 965), na podlagi katere je obstajala bojazen, da policija in vojska ne bosta smeli več opravljati helikopterskih prevozov za potrebe helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP), izvajanje prevozov pa bosta morali prepustiti zasebnemu izvajalcu. Nastalo zagato je še pravočasno razrešilo ministrstvo za infrastrukturo z objavo ustreznega tehničnega pravilnika, ki ohranja dosedanjo obliko organiziranosti HNMP. Ta se po besedah vodje HNMP Uroša Lampiča iz Zdravstvenega doma Kranj z uveljavitvijo novega pravilnika v ničemer ne spreminja, a Lampič hkrati opozarja, da gre le za začasno rešitev, saj ima pravilnik omejen rok trajanja. Na ministrstvu za infrastrukturo so namreč že pojasnili, da pravilnik zagotavlja nadaljevanje izvajanja NHMP s strani vojske in policije vsaj do 31. decembra 2015, ko bo morala tudi Slovenija preiti na komercialno izvajanje NHMP, kot zahteva evropska uredba.
Po novem pravilniku o plovnosti in letalskih operacijah državnih zrakoplovov in s tem povezanim letalskim osebjem ter pravili letenja je torej še naprej dovoljeno izvajanje NHMP tudi v obliki javne državne službe, vendar pa lahko že sedaj za izvajanje NHMP v Sloveniji zaprosi oziroma kandidira tudi katera koli zasebna družba s sedežem v Evropski uniji, ki izpolnjuje plovnostne in operacijske kriterije ter ima pogodbo z zavarovalnico, ki izvaja zavarovanja državljanov za primere izrednih helikopterskih prevozov, torej Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Trenutna organiziranost HNMP, ki v Sloveniji deluje že dobrih enajst let, ni idealna, na kar njeni člani opozarjajo že dlje časa, saj si želijo predvsem namenskega medicinskega helikopterja, edina helikopterska baza na brniškem letališču pa je tudi premalo za zadostno pokritost celotne države. »Temeljni problem je, da HNMP v Sloveniji, kot edini med razvitimi državami, še vedno nima svojega helikopterskega prevoznika, ki bi skladno z mednarodnimi standardi vse dni v letu ves čas zagotavljal ustrezen, sodoben namenski medicinski helikopter samo za potrebe HNMP. Vojaški in policijski helikopter si delimo z ostalimi službami za helikopterske medicinske transporte, posadki obeh helikopterjev pa opravljata tudi nemedicinske naloge, kot so iskanje pogrešanih, roparjev, gašenje požarov, oskrba planinskih postojank, usposabljanja ...« je opozoril Lampič.
Ker je trenutno na Brniku edina helikopterska baza HNMP, precejšen del državljanov (severovzhodna polovica Slovenije, del Primorske, Bele krajine in Dolenjske) nima dostopa do učinkovite HNMP, saj jim ta ni dostopna v časovnih okvirih, ki jih določajo mednarodne smernice. Te narekujejo, da mora biti dostopni čas pod dvajsetimi minutami, po lani predstavljenem podatku ob 10-letnici HNMP pa je v Sloveniji povprečni dostopni čas kar 32 minut. »V Sloveniji zato potrebujemo minimalno še eno bazo na območju Maribora, optimalno pa še tretjo bazo na območju Postojne,« je razložil Lampič. Ob tem izpostavlja, da je enako pomemben tudi aktivacijski čas, ki bi po mednarodnih smernicah moral biti od treh do petih minut, medtem ko v Sloveniji, tudi ta podatek je od lani, v povprečju znaša enajst minut.
Izbira zasebnega izvajalca, ki bi za potrebe HNMP vse dni v letu zagotavljal sodobne namenske medicinske helikopterje z usposobljenimi posadkami, bi bila najbrž idealna rešitev, vendar bi po besedah ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc to pomenilo javni razpis in verjetno tudi dražje financiranje nujne helikopterske pomoči. Naj ob tem spomnimo, da je na začetku rednega delovanja HNMP v Sloveniji (od 1. decembra 2006 do 12. januarja 2007) prevoze zanjo opravljala zasebna družba Flycom, a je država zaradi administrativnih nepravilnosti pri izboru prevoznika in zapleta s plačilom že po poldrugem mesecu izvedbo prevozov zaupala policiji, občasno pa jih izvaja tudi vojska.
Simon Šubic