Janez Pikon: Brezskrbno potepanje med gorskimi travniki od Šije do Rodice, ter občudovati lepote narave, ki se ti kot film odkrivajo med potjo. Tak je bil naš današnji dan, ko smo se z Rjave skale in smučišča najprej povzpeli pod Šijo in vzhodno na Rodico. 
Megleno morje nad Bohinjsko dolino je v jutranjih urah lepo vidno tudi z Rjave skale na Voglu. Po in ob smučišču se povzpnemo na Visoki Orlov rob (1800 m) in pod vrhom Šije (1880 m) nadaljujemo pod vzhodnim grebenom proti prelazu Čez Suho (1773 m). Na gorske travnike Lepe Suhe prispemo po prvem manjšem vzponu s prelaza. Pogled po prostranih grebenskih travnikih združimo z obiskom izpostavljenega roba Lepe Suhe odkoder je lepo vidna planina Suha in območje Za Ulcam. Južno se vrnemo do vznožja piramidaste gore z dvema vrhovoma, manjši in severni je Mala Rodica (1901), ter južni, večji vrh Rodica (1966 m). Kot vse Spodnje Bohinjske gore slovi tudi Rodica z okolico po bogastvu planinskega cvetja in prelepih razgledov.
Gora spada med najpomembnejše vrhove Spodnje bohinjskih gora. Njeno pravilno piramido je zlasti lepo videti s smučišča na Voglu. Od Rodice dalje se vleče greben v obliki enakomernega, skalnega slemena proti Velikemu Raskovcu (1967 m). Severno od grebena se razprostira valovita in z gostim ruševjem poraščena planota v gnezdena med planini Suha (1385 m) in Poljana (1466 m), višje pa se dvigajo osamljeni in redko obiskani vrhovi Špik (1799 m), Vrh Okroglice (1670 m), Suharski Kosmatec (1687 m), Kopica (1557 m) in Gradovec (1692 m). Grebenski vršič vzhodno od Rodice, Novi vrh (1941 m), kaže na Primorsko stran gladko ostenje, ki je obenem priljubljeno plezališče. Nižje se razprostira prisojna terasa, kjer ležita lepi vasici Rut (676 m) in Grant (735 m). Čez vrh Rodice vodi transverzala (SPP), zato je vrh dobro obiskan. Kot vsi vrhovi v Spodnje Bohinjskih gorah se tudi Rodica ponaša z razkošnim razgledom. Triglav in njegovi sosedi so kot na dlani. Poleg tega spada vrh tudi med najlepše smučarske vrhove, zlasti njeno trikotno zahodno pobočje je turno smučarski raj.
Poti vodijo tako z Rjave skale na Visoki Orlov rob (1800 m) pod Šijo (1880 m). Od tod po grebenu do sedla v vznožju Šije in navzgor, ter vzhodno in vodoravno na prehod Čez Suho (1773 m). Greben se od tod še nekoliko zniža, nato pa se vzpne proti vrhu, kjer se steza drži severnega slemena, ter privede na vrh ..., kot tudi iz izteka Bukovske doline,
ki se spušča izpod planine Suhe, do koder pripelje gozdna cesta z Ribčevega Laza. Markirana steza se odcepi s ceste pri hotelu Bellevue in se vzpenja po gozdnem hrbtu vzhodno ob omenjeni dolini. Nekajkrat prekoračimo gozdno cesto, kjer je včasih težje najti nadaljevanje steze. Nad zgornjo prečno gozdno cesto se svet zapre v globlje korito, ki se zgoraj nadaljuje v prostrano globel planine Suha. Nadaljujemo jugozahodno čez strmo stopnico Zadnje Suhe in zložneje navkreber na glavni greben, ki ga dosežemo na prehodu Čez Suho, zahodno od najnižje točke prevala na vrh gore. Na Rodico je možno tudi s planine V Prodih (1070 m) mimo lovske koče po označeni mulatjeri na greben Ravenske Ovčje Suhe se združi na prevalu Čez Suho ..., kot tudi z južnih vasi pod Rodico na Jehlc (Rut in Grant) ..., ali po grebenu vzhodno z Ratitovca, Soriške planine in Črne prsti ..., ter zahodno z Vratc (Bogatinsko sedlo), Bogatina, Komne, Vogla ...
Janez Pikon