Večer, Slovenija - Aleš Mišič: Nad Zrečami se zaradi omejitev pri širitvi ponudbe alpskega smučanja usmerjajo v tekaški šport.
Po Golteh smo vzeli po drobnogled smučarijo na Rogli. V Mariboru se je zjutraj kazalo sonce, a že malo nad Zrečami so se valile meglice, Rogla pa je bila v megli. Po kavi v Planji je začelo rahlo snežiti, nekoliko nižje, v spodnjem delu Jurgovega, pa je rosilo, občasno kar deževalo.
Vremenu primeren je bil obisk, parkirišča so bila skoraj prazna. Za peturno smuko je treba plačati 26 evrov (dnevna vozovnica za odrasle stane 28 evrov, za mladino 24, otroška pa 16 evrov, toliko kot na Krvavcu, kjer so lastniki centra Zrečani), na smučiščih pa so bili skoraj samo hotelski in apartmajski gosti. Teh je veliko ne le na Rogli, tudi na Mariborskem Pohorju, v Kranjski Gori in tudi drugih naših centrih so nastanitvene zmogljivosti zelo dobro zasedene vso zimo. Povsem možno je, da je gospodarska kriza Slovence zadržala doma, predvsem Hrvati in tudi Madžari pa se namesto za Avstrijo, Italijo in Francijo v hudih časih raje odločijo za zimske počitnice v cenejši Sloveniji.
Spustil sem se ob štirisedežnici Planja in dobro, da me ni zaradi goste megle nihče videl, kako sem se kot stara mamica po ledenih ploščah med kupi narinjenega snega pripeljal do spodnje postaje Košuta. Megla je največji sovražnik smučarjev in deskarjev, na srečo se je kasneje nekoliko razkadila, tako da je bila smuka rahlemu sneženju navkljub prijetna. Nekajkrat sem presmučal primerno urejene proge ob trojčku oziroma četverčku "kafe mlinčkov" (kratkih vlečnic Jasa, Košuta in obeh Ostruščic), potem ko sem se naveličal smučarskega otroškega vrtca, sem se odpravil preizkusit novost letošnje zime.
Fun park oziroma adrenalinski park za smučarje in deskarje z veliko skakalnicami in drugimi objekti, čez katere se lahko samo zapeljete, mojstri pa izvajajo najzahtevnejše trike, je ob tekaškem poligonu največja, vsekakor pa tudi najatraktivnejša pridobitev Rogle v zadnjih letih. Parka, kot so si ga omislili na več kot kilometer dolgi Mašin žagi, se ne bi sramovali tudi v kakšnem bolj znanem zimskem turističnem središču v tujini. To je tisto, kar v zimski ponudbi najbolj manjka Mariborskemu Pohorju, kjer je nekaj položnih prog primernih za učenje, sicer pa se deskarji dolgočasijo ali pa se zabavajo tako, da se vozijo tudi malo med drevesi, trike pa izvajajo kar ob robovih smučišč.
Smučarska ponudba Rogle bi bila brez Jurgovega (do zgornje in spodnje postaje štirisedežnice se lahko pripeljete tudi z avtomobilom) res skromna. Vlečnica je mirovala, črna proga je bila zaprta, a je tudi rdeča ob sedežnici dovolj dolga in strma, da se smučar na njej "nadela". To je seveda bistveno drugačna proga, kot je Mašin žaga, zato se na njej, zlasti čez konec tedna, ko je naval največji, kmalu naredijo grbine. Proga je bila ob našem obisku lahko prevozna, nekoliko toplejše vreme in vlaga sta malo zmehčala spodnji, najstrmejši del, da so smuči tudi tam odlično prijele in ni bilo nobenega oddrsavanja.
Snežno-ledeni iglu, ki so ga v pretekli zimi na Jurgovem zgradili prvič, je imel lani še spalni del, a je ta letos odpadel, ker je bilo prenočevanje na mrzlem očitno predrago, nič cenejše od postelje v portoroškem Palaceu, zato ni bilo primernega zanimanja. Je pa seveda nevsakdanje in prijetno tam posedeti ob mizah ali postati ob "šanku" iz ledu in popiti nekaj toplega. Na Rogli ni bilo opaziti več prijaznosti kot kje drugje, sidra na vlečnicah podajajo ali pa tudi ne, je pa posrečena kakšna malenkost, kot so denimo stolčki pri napravah (lahko bi bil tam še kakšen pepelnik) in poličke za rokavice in očala v sanitarijah. Na Rogli ni posebnih nevarnosti, a tudi tam velja, da nesreča nikoli ne počiva in predvsem nikoli ne pride sama. Poškodovane odpeljejo s smučišča s teptalnim strojem, predelanim v reševalno vozilo, tokrat so nekoga tako transportirali z Mašin žage.
Z izgradnjo poligona in organizacijo tekem (lani decembra tudi svetovnega pokala) Rogla postaja vse bolj prepoznaven tekaški center. Dokapitalzirani Unior (z dokapitalizacijo je zreška družba, ki je tudi nosilka turističnega razvoja Rogle in Zreč, dobila 10 milijonov evrov) bo precejšen del tega denarja porabil za naložbe v Zrečah in na Rogli. Del denarja bodo namenili za dokončanje poligona in izgradnjo hotela s 50 posteljami. Zreška občina je soorganizatorica univerzijade leta 2013 v Mariboru, na Rogli bodo študenti z vsega sveta tekmovali v tekih.
Aleš Mišič