Večer, 08.12.05: Nov krog priprav za sprejetje zakona o TNP
SLOVENIJA
Nov krog priprav za sprejetje zakona o Triglavskem narodnem parku
Samo v parku imajo živali prednost pred politiki
Upravljavski načrt in novi zakon sta prednostni nalogi zavoda TNP - Slabe napovedi za selitev planinskega muzeja v Mojstrani - Čakanje na zakon o parku zavira razvoj Bohinja
Člani sveta javnega zavoda Triglavski narodni park (TNP) so se dogovorili, da bosta prednostni nalogi prihodnje leto priprava upravljavskega načrta v TNP in sprejetje novega zakona o TNP. Kot je znano, je prejšnji predlog zakona o parku, ki so ga pripravili člani liberalne demokracije, po burnih razpravah v slovenskem parlamentu in ob nasprotovanju lokalnih prebivalcev, v Bohinju združenih v civilno iniciativo, ostal v poslanskih predalih.
Čim prej naj bi pripravili tudi program mreže informacijskih centrov in informacijskega središča v upravni stavbi TNP na Bledu, ki naj bi obiskovalcem služil kot "vrata" v park, saj bi v njem z multivizijami in predavanji spoznavali lepote in posebnosti TNP.
O predlogu zakona o TNP, ki so ga pripravili leta 2003, so se Bohinjci že odločali na referendumu. Prvotni zakonski predlog je v parlamentarnem postopku, drugi predlog čaka na obravnavo. Nedavno je minister za okolje in prostor Janez Podobnik sprejel predstavnike Koalicije nevladnih organizacij za TNP in pojasnil, da poleg sprejetja prvotnega predloga zakona obstaja tudi možnost vložitve novega zakona, in zagotovil pospešitev sprejemanja zakona. Naj spomnimo, da je okoljsko ministrstvo pod vodstvom ministra Janeza Kopača prvotni predlog novega zakona o TNP podprlo.
"Na ministrstvu potekajo intenzivni pogovori o sprejetju novega zakona, zato lahko v kratkem pričakujemo dokončno odločitev o tem, kako se bo nadaljeval postopek priprave zakona. En zakonski predlog že čaka v parlamentu, pobuda je tudi za pripravo novega. Upravičeno se poraja vprašanje, ali čakajoči predlog, ki je bil deležen številnih kritik, dopolniti ali pripraviti novega. Ali torej začeti znova. Novi zakon mora biti usklajen z evropskimi normami. Upam, da bi do osnutka novega zakona lahko prišli v pol leta, zakon pa naj bi sprejeli prihodnje leto. Iz Unesca je prišla pobuda, da bi zavarovana območja v Alpah, kamor spada tudi TNP, razglasili za svetovno dediščino," je dejal predsednik sveta TNP Milan Orožen Adamič, ki z novim letom sicer odhaja za slovenskega veleposlanika v Zagreb.
Čakanje ni rešitev
Čakanje na novi zakon vsekakor zavira razvoj občin v TNP. Brez sprememb zakona bo tudi težko pripraviti nove prostorske dokumente; slednje morajo občine spremeniti do leta 2007. Občina Bohinj je izdelavo projektov zaupala ljubljanskemu podjetju Urbi, vendar jih ne more v celoti pripraviti, kajti novega zakona o TNP še ni. Bohinjska županja Evgenija Kegl Korošec je povedala, da jim čakanje na zakon dela medvedjo uslugo, saj ne vedo, kaj lahko v prostoru delajo in načrtujejo. Zato so nejasni razvoj občine, meje robnega območja parka in strategija razvoja bohinjskih planin. "Prostorski dokumenti bi morali biti usklajeni z zakonom. K sodelovanju pri pripravi dokumentov smo povabili tudi občane, saj želimo izvedeti, kje in kaj želijo graditi in kako si predstavljajo prostorski razvoj občine. Odziv občanov Zgornje Doline je bil zelo dober, kar pomeni, da jim ni vseeno, kako se bo Bohinj razvijal. Presenetilo pa nas je slabo sodelovanje v Spodnji Dolini, kamor spada tudi Bohinjska Bistrica," je pojasnila Kegl-Koroščeva.
Planinski muzej v Mojstrani
Člani sveta TNP so se zavzeli tudi za čimprejšnjo pripravo strategije urejanja informacijskih točk in potrdili finančni načrt, ki za prihodnje leto predvideva 575 milijonov tolarjev. "Od tega bo 372 milijonov tolarjev proračunskega denarja, 70 milijonov bomo zagotovili z lastno dejavnostjo, 133 milijonov tolarjev [555.184 €] pa si obetamo iz evropskih programov," je dejala nova direktorica Javnega zavoda TNP Marija Markeš. Ker strategija razvoja informacijskih točk še ni sprejeta, slabo kaže selitvi Planinskega muzeja v Mojstrani. Zato se prihodnje leto tudi ne bodo mogli potegovati za evropska sredstva, saj naj bi ureditev muzeja slovenskega planinstva stala milijardo tolarjev. Miro Eržen iz Planinskega društva Dovje-Mojstrana (slednje upravlja zbirko) ni skrival razočaranja nad ugotovitvijo, da TNP med investicije ni uvrstil mojstranskega muzeja. Povedal je, da je Občina Kranjska Gora za muzej predvidela v proračunu za prihodnje leto 25 milijonov tolarjev. Vendar jih bo muzej dobil šele po podpisu partnerske pogodbe med občino, TNP, Planinsko zvezo Slovenije in PD Dovje-Mojstrana.
Muzejska zbirka o razvoju slovenskega planinstva se bo morala do konca leta 2006 izseliti iz sedanjih razstavnih prostorov v Mojstrani, saj bo stavba vrnjena denacionalizacijskemu upravičencu. Če ne bodo pravočasno uredili novih prostorov, bo več kot 1500 eksponatov in obsežno slikovno in pisno gradivo končalo v skladiščih. Muzejska zbirka, ki so jo odprli leta 1984, ni pomembna le za Mojstrano, saj je edina zbirka v Sloveniji, ki na enem mestu združuje predmete in dokumente s področja planinstva, alpinizma in gorske reševalne službe, doslej pa si jo je ogledalo že več kot 25.000 obiskovalcev.