Anonym 15.01.2010 06:29 875 0

Sanjski spust s starega mejnega prehoda

Večer, Potovanja - Janez Mihovec: Sankanje nas navadno spremlja že iz rane mladosti. Sani je imel oziroma ima skorajda vsakdo izmed nas.

Ko pa postanemo nekoliko večji, temu ustrezno zrastejo tudi naši apetiti. V Sloveniji je kar nekaj gorskih cest, ki v snežnih zimskih mesecih niso splužene in s tem postanejo prave vabe za sankanje.

Najbolj znano je sankanje s starega Ljubelja. Čez sedlo v Karavankah na 1367 metrih nad morjem že stoletja pelje stara tovorniška pot. Do leta 1728 je bil ta prehod nekaj prav posebnega. Na samem sedlu Ljubelj je bil pravcati naravni most in skozi njega je peljala tovorniška pot. Tega leta pa so speljali čez sedlo cesto in so to neprijetno oviro odstranili. Danes se stara cesta na sedlo začne prav na mejnem prehodu ob vhodu v predor. Startamo na višini dobrih 1000 metrov in do sedla je urica zmerne hoje. Na vrhu nas pozdravi planinski dom, tik poleg njega pa slovensko-avstrijska meja. Če pogledaš malce naokoli, opaziš kar nekaj kamnitih spomenikov. Prvi je mejni kamen, ki označuje mejo med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Avstrijsko republiko. Na njem je omenjen St. Germain, kjer je bila sklenjena mirovna pogodba ob koncu prve svetovne vojne. Zraven sta na vsaki strani ceste še kamnita obeliska, spomina na obnovo ceste med obema vojnama.

Pot čez sedlo so uporabljali do leta 1964. Takrat so za cestni promet odprli že med drugo svetovno vojno narejeni ljubeljski predor. Cesta na sedlo je opustela, saj je bil dostop omejen, sedaj pa so prav vse možnosti za čudovito sankanje. In to ni kar tako. Po cesti se da sankati ležerno. Veliko zaviranja, nekaj postankov pa gre. Lahko pa gre tudi drugače. Tako kot bi šel Schumacher po ledeni cesti. Kup vpitja, divjega krmarjenja, norih zavojev po serpentinah in na včasih zelo poledeneli cesti tudi precejšna hitrost. Zato le pazljivo, pod cesto je tu in tam zelo, zelo strmo pobočje.

Splača se pogledati tudi naokoli. Na avstrijsko stran je z grebena Karavank pogled na Celovško kotlino in gorovje Visokih Tur v ozadju. Na naši stani pa čudovit pogled na Begunjščico, greben Košute in Košutico. Vsekakor pogled in doživetje, ki izpolni dan.

Janez Mihovec

14.01.2010