Uredništvo G-L 06.03.2022 07:45 1191 0

Sardinjenje

AO Kranj: ... v Cognah ali ledni tabor

Nismo bili edini, ki smo že v decembru z lačnimi očmi spremljali ledene skulpture po katerih so užitkarsko lomastili italijani.
Upajoči, da bomo tudi mi deležni tega, smo se v petek odpeljali v dolino Aoste.

Same vožnje je dolgih osem ur, ki pa v prijetni družbi, pisani glasbi in utekočinjenih substancah, kar hitro mine. Šoferjem pa tudi ni bilo dolgčas.

Za večino je bil prvi plezalni dan sobota in (skoraj) navsezgodaj zjutraj smo korakali po dolini Lillaz. Kaj hitro smo doumeli neugodno kombinacijo majhnega št. lednih smrkljev in pa neverjetno gmoto plezalcev v njih/pod njimi. Nekateri izmed nas so imeli srečo z izbiro slapu, drugi pa smo nejeverno hodili gori doli po dolini in opazovali prepočasi vzpenjajoče vlakce. Kar pa tujcev očitno ne odvrže od vstopa, saj jih je pod vsakim slapom tekom dneva čakalo po deset navez. Nagon po samoohranitvi imajo definitvno močan.

V nedeljo smo se odpeljali v sosednjo dolino Valnontey, kjer naj bi bilo ledu več. Tudi sam štart smo prestavili na zgodnejšo uro, kar se je poznalo tudi v zasedenosti parkirišča. Kljub temu, pa nas je nekaj izbralo agresivnejšo tehniko šprinta, s katero smo na dostopih prehitevali parnike. No, v primeru vmesnih WC je bil bolj štafetni šprint. Dan je bil uspešen za večino navez. Le ena dvojica je preizkušala udobnost polovičk za sedenje in v Staretovem stilu komentirala kolobocije v slapovih.

Četudi ponedeljek slovi za mičkeno nepriljubljen dan, je bil tokrat popolnoma drugačen. Tujci so imeli počitek, italijani delo. Mi pa smo v miru uživali v sončnem vremenu in odličnem ledu. Razen nesrečne duše z razpadlo derezo. Še dobro, da znajo fantje kej popravit.

Zadnji dan nas je malo preganjala ura odhoda ter dolga pot domov. Zato si je večina izbrala bližje in krajše slapove v Lillazu. Bila je pa tudi zima v pregonu, saj je sonce pošteno grelo. Slapovi v prisojnih legah so se veselo lomili in s tovrstnim vremenskih trendom, definitvno, ne bodo več dolgo vztrajali.

Tabor je bil, kljub bolj pesimističnim štartom, uspešen. Kar nekaj jih je splezalo svoje prve slapove, tudi v vodstvu. Poškodb, razen nekaj obtolčenih kolen ni bilo. Lekcija pa velja, da imejmo našo naravo mnogo raje. Sicer bo ledno plezanje počasi romalo v muzej. No, pa tudi tečajnice so, kar divje za volanom.

(OKRNJENI) VZPONI:

Katarina Rogelj	Katarina Legat	Andraž Jereb	Candeloni di Patri	III/4-5	250m
Katarina Rogelj	Katarina Legat	/	Gran Val	III/3	150m
Neža Šulc	Katarina Legat	/	Candelabro del Coyote	III/4-5	150m
Katarina Legat	Uroš Oblak	Andraž Jereb	E Tutto Relativo
Uroš Stanonik	Neža Šulc	Gašper Valjavec	Chandelle Levure	WI2	400m
Uroš Stanonik	Urša Kešar	/	Repentance Super	WI6	250m
Uroš Stanonik	Urša Kešar	/	IL Mistomane	WI4	180m
Uroš Stanonik	Matej Kristan	/	Gran Val	WI3	150m
Gašper Valjavec	Matej Kristan	Matic Jezeršek	Sentiero dei Trol	II/2-3	350m
Matic Jezeršek	Uroš Oblak	/	Candeloni di Patri	III/4-5	250m
Matic Jezeršek	Uroš Oblak	/	Tuborg	II/4	200m
Urša Kešar	Gašper Valjavec	Neža Šulc	Cascata di Valmiana	III/3	200 m
Katarina Rogelj	Gašper Valjavec	/	È Tutto Relativo	WI4	150 m
Matej Kristan	Katarina Rogelj	/	Traffic ?	WI 2-3	cca. 200 m
Rok Tičar	Matej Kristan	/	Candelabro del Coyote	WI4-5	180m
Uroš Oblak	Andraž Jereb	/	Gran Val	III/3	130m
Uroš Oblak	Andraž Jereb	/	Cascata di Valmiana	III/3
Uroš Oblak	Janez Nastran	Zala Dragonja	Trayo	WI2+	150 m
Janez Nastran	Maša Zupanc	/	E’ Tutto Relativo	WI2-3	50 m
Janez Nastran	Maša Zupanc	Zala Dragonja	Non Finisce Mai	WI2+	100 m
Janez Nastran	Maša Zupanc	/	Trayo	WI2+	250 m