Večer, Celjsko - Rozmari Petek: Pred leti so varuhi narave ob podiranju dreves na Rogli skočili v zrak, zdaj je drugače.
Čeprav so pred leti varuhi narave ob podiranju dreves na Rogli skočili v zrak, zdaj počno podobno, le v veliko večjih razsežnostih. Vendar tokrat s tem celo ohranjajo biotsko raznovrstnost.
Gradnja Tekaškega centra Petre Majdič, za dela sta odgovorna Unior in zreška občina, je še vedno edini vzorčni primer, kako incident spremeniti v dobro in trajno sodelovanje. Ob gradnji centra je namreč Unior podiral drevesa in s tem na noge spravil Zavod RS za varstvo narave. A zavoljo spravljivega zreškega župana Borisa Podvršnika so od spora (in plačila globe) prišli do zglednega sodelovanja. Unior je tako edino podjetje, ki je bilo pripravljeno stopiti v edinstven Sklad za naravo Pohorja in ki ga preko odstopljenega deleža od prodanih smučarskih in tekaških kart tudi edini financirajo. V njem se letno zbere približno 6000 evrov, porabijo pa jih za označevalne table po Pohorju, za organizacijo poletnega raziskovalnega tabora na Rogli, za fotonatečaje in podobno.
Za rešitev volka in pašnikov
Letos se je na Pohorju na prvi pogled zgodil preobrat. Na Mulejevem hribu in Ostruščici (skupaj gre za 30 hektarjev površin) poteka najobsežnejša sečnja dreves v zadnjih 40 letih. "Zavedamo se, da gre za velik poseg. Spreminjamo videz, ki je tako ljub pohodnikom. Moram pa poudariti, da to počnemo le na tistih površinah, ki so v katastru zavedeni kot pašniki," je poudarila vodja projekta Alpa dr. Mirjam Dular, v sklop katerega spada letošnja sečnja dreves. Po raziskavah, ki jih je opravil dr. Jurij Gulič, je namreč kar 700 hektarjev pohorskih pašnikov zaraščenih. "Če bi jih pustili take, kot so, torej zaraščene, bi določene habitate izgubili. Drugi razlog pa je bolj vizualen. Po evropski direktivi moramo ohranjati krajino takšno, kot je bila," je pojasnil. Povedano drugače, brez posegov bi se izgubila travišča navadnega volka, po domače baloha, in drugih izoliranih populacij, na primer metulja borovničevega mnogooka, ki je prav tako povezan s travišči. Da gre za veliko pridobitev za kmete in živino, pa ni treba posebej poudarjati.
V naravnem turizmu so še rezerve
Prav tako ni treba posebej poudarjati, da zgolj čiščenje ni dovolj. Pašnike bodo morali dosledno uporabljati, drugače se bodo površine kmalu spet zaraščale. Prav zato so k akciji pritegnili tudi domačine in pašne skupnosti. Ti že zadnja štiri leta izvajajo prostovoljne akcije čiščenja pohorskih planj (letošnja bo prav to soboto, namesto košnje pa je predvideno pobiranje sečnih ostankov). Napredek je že opazen, predvsem poleti, ko se ne le ob poteh, temveč celo pod sedežnicami in žičnicami prosto sprehajajo krave.
Možnosti razvoja Pohorja na način, ki naravi ne škodi, je še mnogo več, dodaja direktor Zavoda RS za varstvo narave dr. Darij Krajčič. "Lovrenška jezera letno obišče preko 30 tisoč ljudi, dnevni rekord smo dosegli avgusta, ko ga je obiskalo 700 ljudi. Zato je dobro, da smo obnovili poti do jezer in jih speljali tako, da s tem ne škodimo naravi. Pohorje lahko prenese še več ljudi, a z usmerjenim obiskom.
Možnosti za razvoj so torej še." Odprte možnosti obstajajo tudi na ravni povezovanja, je dodatno opozoril Podvršnik. Sto tisoč hektarjev Pohorja je razdeljenih med 16 občin in tri razvojne regije, pravega posluha za skupni nastop pa iz drugih lokalnih skupnosti še ni.
Rozmari Petek