Franci Savenc 22.06.2010 07:29 1197 0

Senčna pot na Kamniški vrh

Mojca Luštrek: ... Do pol dveh je bilo treba biti doma! Tako sva se odpravila na bližnji Kamniški vrh.

Ker je bil sončen dan, sva se izognila travnatim južnim strminam in se namenila gor čez Hudi konec. Parkirala sva na Iverju, kjer verjetno večina začne tudi Koželjevo pot.

Celotna objava na Tavanja po slovenskih hribih >>>

Kmalu za parkiriščem je razpotje: levo vodi gozdna cesta ob Potoku*, desno pa označena pot v Kamniško Bistrico ob istoimenski reki. Zavila sva nanjo, a že takoj za razpotjem sva se povzpela levo po neoznačeni stezi. Dobre pol ure sva kar pošteno grizla kolena, potem pa se je strmina unesla. Markacij ni, so pa kamni z vklesanimi številkami in križi (če kdo ve, kaj pomenijo, naj se, prosim, oglasi) in na drevesih gozdarske oznake. Pot je uhojena in na njej so tudi sledovi gorskih koles. ...

/.../ Prijetna najprej senčna, nato pa razgledna pot in lep dan sta napravila pohod kar prekratek. Kmalu po tistem, ko se je na desni pokazala lesena hiška (odprt zasilni bivak), sva dosegla vrh. Kljub nogometni evforiji se nas je tisti dan kar nekaj povzpelo na ta 1259 m visoki hrib, precej priljubljen pri planincih, jadralnih padalcih in botanikih.

Vrnila sva se po isti poti. Dobri dve uri gor in slabi dve dol ...

*Tako imenujejo potok planinski zemljevidi, Bojan Pollak (Naravne znamenitosti Kamniško-Savinjskih Alp na kamniškem območju) in vodnik Kamniško-Savinjske Alpe. Imeni Grohat (Atlas Slovenije) in Grohatji potok (nekateri drugi viri) sta po odločnem mnenju poznavalcev kamniških hribov Bojana Pollaka in Franceta Malešiča napačni.

Tavanja
po slovenskih hribih
Mojca Luštrek, 20.06.2010