Večer, 03.08.07, Slovenija: Letos so na primorskem delu Triglavskega narodnega parka gorski reševalci iz Bovca posredovali že štiriindvajsetkrat
Šest smrtnih žrtev je letošnji neslavni rekord
Letos so na primorskem delu Triglavskega narodnega parka gorski reševalci iz Bovca posredovali že štiriindvajsetkrat
Načelnik postaje Gorske reševalne službe v Bovcu Lado Mrakič Foto: Kristina Menih
Letos se v gore na Bovškem podaja še posebno veliko neprevidnih rekreativcev in planincev, saj so morali goski reševalci, ki to funkcijo opravljajo prostovoljno, že štiriindvajsetkrat posredovati. To pa je enako število posredovanj, kot so jih bovški gorski reševalci opravili v celem lanskem letu. Večina nesreč je bila povezana z gorami, nekaj pa tudi s kanjoningom. "Kanjoning na Sušcu nam dela največ težav, ker je najbolj skomercializirana in tudi sorazmerno lahka adrenalinska avantura," razlaga Lado Mrakič iz Bovca, načelnik bovške postaje Reševalne gorske službe.
Zakaj je letos toliko nesreč? Zaradi lepega, dokaj stabilnega vremena prihaja več obiskovalcev gora, nesreče se dogajajo predvsem zaradi njihove neprevidnosti, slabe ozaveščenosti in neprimerne opreme, odgovarja Mrakič. Denimo - na pot proti Jerebici sta se podala starša z dvema otrokoma. Vsi so bili brez opreme in tudi neprimerno obuti. Fant, star okoli dvanajst let, je odšel naprej. Po dveh urah ga ni bilo nikjer in ko je mimo zaskrbljenih staršev iz nasprotne smeri po naključju prišel eden od gorskih reševalcev, ki ga na poti ni srečal, je takoj stekla akcija.
"Ko smo že mislili obupati, smo dobili klic, da je fant javil sestop na italijanski strani," se spominja Mrakič. Dodaja, da je nadobudni najstnik imel veliko srečo, saj je bil sestop brez primerne obutve in opreme zelo nevaren. Njegovim staršem so sicer izstavili račun, za katerega so slednji menili, da je previsok, v resnici je bil simboličen, saj niso upoštevali stroškov s helikopterjem, pripoveduje Mrakič, ki se zavzema, da bi večkrat izstavljali račune tistim, ki v gorah zaradi lastne nespameti spravljajo v nevarnost svoje življenje in včasih tudi življenja gorskih reševalcev. Za zdaj namreč velja, da nepremišljena dejanja, povezana s hojo po gorah, še vedno plačujemo davkoplačevalci. "Le nekaterim tujcem so zavarovalnice po mojih podatkih izstavile račune, mi kot gorska reševalna služba računov ne izdajamo. Vedno, ko nas pokličejo, odhitimo na pomoč in se ne sprašujemo, kdo bo to plačal," komentira Mrakič.
Veliko manj sreče od zgoraj omenjenega mladeniča pa je letos imelo šest nesrečnežev, ki so v gorah okoli Bovca izgubili življenje: Mangart je doslej zahteval tri žrtve, slap Boka, izvir Soče in Prisojnik pa po eno.
Helikopter za reševanje ponesrečencev je stalno na razpolago na Brniku. V poletni sezoni je ekipa od četrtka do nedelje dežurna vseh štiriindvajset ur, pa tudi sicer imajo bovški gorski reševalci s piloti z druge strani gora dobre izkušnje. "Nobenega problema ni. Ko jih pokličemo, priletijo v pol do ene ure," pravi sogovornik.
Kar nekajkrat se je sicer primerilo, da je bil helikopter, ko so ga v Bovcu nujno potrebovali, zaseden, prav tako so že večkrat imeli težave z iskanjem zdravnika reševalca letalca, ker je po novem obvezno enako kot prisotnost policista, še pravi Mrakič, kljub temu pa so akcijo s skupnimi močmi skoraj vedno uspešno zaključili.
KRISTINA MENIH