Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Skalni podori opominjajo na moč narave

Dnevnik: Razstava Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Tržiškega muzeja bo opozorila tudi na tako imenovani geohazard.

Prirodoslovni muzej Slovenije in Tržiški muzej pripravljata razstavo o geoloških značilnostih Šentanske (Podljubeljske) doline. Razstavo bodo sicer postavili 17. maja v galeriji Atrij v občinski stavbi, velik poudarek bo namenjen tako imenovanemu geohazardu. "Geologija je vsakodnevno uporabna veda, saj geologi odkrivajo in raziskujejo nahajališča kovinskih in nekovinskih mineralnih snovi, fosilnih trdnih in tekočih energetskih virov, z razlago vzrokov nastanka in poteka lahko napovedujejo nekatere naravne procese, ki ogrožajo človeka, njegovo imetje in okolje - to je geohazard. Na osnovi inženirskih geoloških znanj lahko gradbeniki gradijo potresno varnejše zgradbe," je razložil Miha Jeršek iz Prirodoslovnega muzeja.
Razstava bo sicer namenjena popularizaciji Šentanske doline, okolju in odnosu do njega. Primerna bo tako za najmlajše kot šolske skupine in seveda odrasle. V tem koncu Slovenije je sicer zaradi bogatih nahajališč fosilov bolj poznana Dovžanova soteska. "V resnici pa je iz geološkega stališča vsaj toliko, po mojem mnenju pa še mnogo bolj, pomembna Šentanska dolina," je prepričan Miha Jeršek. Šentanska dolina in okoliški hribi namreč ponujajo raznolik vpogled v burno geološko zgodovino tega ozemlja. Kamnine z ohranjenimi fosili pričajo o nekdanjem življenju v različnih življenjskih okoljih. Pojavi rudnih mineralov so bili ponekod ekonomsko pomembni in so zaznamovali razvoj tako doline kot samega Tržiča. Navsezadnje je potres pred davnimi leti sprožil plaz in zasul tedanji zaselek, ljudje pa so se preselili iz doline na današnje mesto med sotočje Mošenika in Bistrice. In tako je pravzaprav nastal Tržič.
"Skalni podori nas stalno opominjajo na moč narave, ki je v Šentanski dolini zaradi geomorfoloških značilnosti še toliko bolj izrazita. Šentanska dolina pa ponuja tudi izjemno naravno bogastvo, ki ga kljub vsemu še vedno premalo cenimo - vodo," je še dodal Miha Jeršek. Na povsem "praktične" učinke geohazarda je leta 2010 opozoril dogodek, ko so na posestvo v Koroški ulici v Tržiču (v lasti Bojana Križaja) zgrmeli večtonski bloki kamnin in poškodovali objekt in ograjo. "Na srečo v bližini ni bilo domačinov, tako da skale niso terjale življenj. Da bi bilo čim manj ogroženih življenj in imetja, bi zato bilo smiselno, da se mnenje geologov v naši državi še bolj upošteva," je opozoril Miha Jeršek. Del razstave bodo tako tudi fotografije tega dogodka.

Primož Knez

www.dnevnik.si/ 06.02.2012

»Geološke sile stalno spreminjajo podobo površja Zemlje in tudi Tržič s svojo bližnjo in daljno okolico se temu ne more izogniti. Poleg potresov, ki so stalnica v naši državi, so plazovi in podori morda tisti, ki v tržiški občini najpogosteje pretijo hišam in ljudem. Visoke vode in njihova moč imajo skoraj vsako leto vidne posledice,« je opozoril Miha Jeršek iz Prirodoslovnega muzeja, ki skupaj s Tržiškim muzejem pripravlja razstavo o Šentanski dolini. Del razstave bodo tudi fotografije dogodka iz leta 2010, ko so skale zgrmele po pobočju in dodobra poškodovale posest ter hišo Bojana Križaja. (Foto: Primož Knez)

 

 

Kategorije:
Informacije SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27746

Informacije

Informacije