Nedelo - Blaž Račič: Bohinjska Bistrica / Četrti mednarodni festival cvetja v Bohinju
»O, kolikokrat sem si želel, da bi tu leto dni živel kot pastir, da bi mogel to s cvetkami bogato pokrajino večkrat prehoditi! Koliko redkih rastlin, ki mi sicer ne bodo prišle pred oči, bi mogel tamkaj odkriti,« je konec 18. stoletja o rastlinskem bogastvu Bohinja vzneseno pisal Balthazar Hacquet, francoski naravoslovec, popotnik in raziskovalec. Podoba Bohinja se vse do danes ni bistveno spremenila, saj v svojih nedrjih še vedno skriva številne kotičke neokrnjene narave, ljubitelje narave in radovedneže pa vabi v svoj objem. Naravnih danosti Bohinjci ne skrivajo, kot ne skrivajo bogatega kulturnega izročila, šeg in navad, saj so jih povezali v edinstven turistični produkt – mednarodni festival alpskega cvetja, ki bo še ves prihodnji teden zaznamoval Bohinj, njegove prebivalce in obiskovalce.
Podatki o opravljenih prenočitvah v prvih sedmih dneh festivala (zanj so porabili 25.000 evrov) sicer niso osupljivi, saj so v bohinjskih hotelih našteli približno 250 prenočitev, ki so neposredno povezane z obiskom festivala, je povedal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. Dodal je, da to kljub vsemu pomeni deset tisoč evrov prometa samo za hotelirje. Od števila prenočitev in ekonomskega učinka pa je za Bohinjce nemara še pomembnejša sama organizacija festivala. V enoten projekt so namreč povezali različne interese, ki so usmerjeni k enotnemu, skupnemu cilju. Festival je namenjen ustvarjanju trajnostno naravnanega turizma, razvijanju občutljivih podeželskih področij, pa tudi podaljšanju turistične sezone. Klemen Langus se strinja, da s festivalom povečujejo tudi socialno kohezivnost med domačini.
Na otvoritveni slovesnosti festivala, ki se je prejšnjo soboto začel z osrednjo slovensko prireditvijo ob letu biotske raznovrstnosti, je minister za okolje in prostor Roko Žarnić festival poudaril kot zgled, kako lahko lokalna skupnost inovativno promovira in trži bogastvo narave, ob tem pa seznanja in opozarja domačine ter obiskovalce na ohranjanje tega bogastva za prihodnje rodove. Da gre za pozitiven zgled, dokazuje tudi pred dnevi podpisan dogovor o sodelovanju med Turizmom Bohinj s škotsko turistično organizacijo, pri kateri bi radi zasnovali podoben projekt.
Festival so zasnovali v Turizmu Bohinj, poleg občine so se v organizacijo vključile številne bohinjske organizacije (od društev in podjetij do šole in vrtca). Klemena Langusa še posebno veseli, da se je letos z večjim prispevkom kot v prejšnjih letih vključil še Triglavski narodni park (TNP). TNP kot strokovna ustanova spodbuja festival, a ga hkrati tudi varuje, da s turističnimi ambicijami ne bi potacali prav vseh najlepših kotičkov bohinjskega konca, je poudaril Langus.
V splet prireditev so vključili vodene izlete po 16 različnih poteh, na katerih obiskovalci spoznavajo bogat rastlinski (na širšem območju Bohinja v različnih višinskih pasovih raste kar tisoč rastlinskih vrst) in živalski svet Bohinja, kulturne prireditve (koncerti, razstave), izobraževalne in ustvarjalne delavnice (vezenje cvetja na prte, uporaba rastlin v kulinariki), predavanja, strokovne posvete in druge prireditve. S pestro ponudbo želijo festival približati različnim ciljnim skupinam, od najmlajših z njihovimi družinami do ljubiteljev narave in strokovnjakov. Vzdržen odnos do narave spodbujajo tudi z uporabo vlaka in drugih oblik javnega prevoza in s tem čim manjšim obremenjevanjem okolja.
Blaž Račič besedilo in fotografija