Večer, Koroška - Jasmina Detela: Koroški obraz - Jožica Heber, predsednica OZRK Dravograd in nekaterih drugih društev v občini. Pozitivna in polna energije.
"Taki časi so, da se človek težko znebi funkcij. Ljudje so vedno bolj individualisti," z nasmeškom pove Jožica Heber, predsednica Območnega združenja Rdečega križa (OZRK) Dravograd, Društva prijateljev mladine, Planinskega društva, podpredsednica Zveze kulturnih društev Dravograd ... In v drugem stavku prizna, da ima veliko dela, kljub temu da je v pokoju že dobrih deset let in je bližje 70. kot 60. letu. A je ta obilica funkcij ne moti. S svojo pozitivno naravnanostjo in kopico energije je dobrodošla povsod in je motor številnih društev, ki jih vodi ali je le njihov član. Pri svojem delu se srečuje z različnimi ljudmi in izzivi. "Nikoli ni čisto prav to, kar narediš. Tudi to ne, komu človek pomaga. Z leti se navadiš, da je med veliko ljudmi vedno veliko različnih mnenj," priznava Jožica. Zase pravi, da je že od malega navajena skromnosti, zna se razveseliti malih stvari. Če je človek navajen na majhne dogodke, je lahko hitro zadovoljen. Saj kot poudarja nekdanja vodja laboratorija v dravograjskem zdravstvenem domu, je sreča v majhnih stvareh. In Jožica jih zna prepoznati na vsakem koraku. "Moja pozitivna naravnanost največ pripomore k temu, da so gube posledica dobre volje in ne staranja," pove z nasmeškom.
Na naravo in lepote, ki jih ta ponuja, je navezana že iz otroških dni, ki jih je preživljala v Medvodah. Za resno planinarjenje takrat ni bilo priložnosti in tudi časa ne, tako Jožica, saj je bilo v ospredju delo. Odkar se je leta 1969 preselila oziroma primožila na Koroško, sta skupaj z možem zdravnikom osvojila že marsikateri bližnji in daljni vrh. Že več kot 20 let je planinska vodnica, zadnjih pet let tudi predsednica planincev. "Ljudje se v naravi spremenijo, so drugačni. V kraju se mi nemalokrat dogaja, da koga srečam, pa me še pogleda ne, kaj šele pozdravi. V hribih se to ne zgodi. Mislim, da takrat narava deluje na ljudi. Je pa tudi res, da slabi ljudje v hribe ne hodijo," meni Jožica. Ko si postavi cilj, planinski ali sicer v življenju, ga tudi doseže. "Pomemben je napor, ki ga vložiš v njegovo dosego. Ker potem, če se trudiš, si zadovoljen tudi z rezultatom. Tako je tudi v planinah. Čeprav si utrujen od hoje, je to taka prijetna utrujenost. Človek se tako navadi spoštovati vsako obliko življenja. Večkrat mi je težko že, če pohodim travo ob poti ali cvetlico ... ko vidim, kako se v takih skromnih pogojih bori za življenje, razcvet."
Na vprašanje, od kod ji tolikšna mera pozitivne naravnanosti, pove, da si mora vsak najprej pri sebi zavestno prizadevati, da je pozitiven, potem to pride spontano. Nasploh se ji zdi, da zadnje čase ljudje premalo cenijo oziroma ne prepoznajo danosti, ki jih imajo. Tako v življenju kot pri sebi. "Altruizma v vseh oblikah je premalo, na drugi strani pa je preveč sebičnosti. Ljudje so vedno bolj potrošniško usmerjeni, preveč je površnosti, zlasti pri čustvih. Ni več pričakovanj, ni hrepenenj, vsega je preveč in to ni dobro," ugotavlja Hebrova, ki je sicer zagovornica različnih humanitarnih akcij za otroke iz drugih držav, denimo Afrike, saj kot poudarja, so otroci povsod enaki.
Jasmina Detela