Boris Štupar 06.09.2010 21:29 2377 1

Slečeva rja na Veliki planini

Kamničan.si: Na poti po zakotjih iz Praprotne doline proti Dovji ravni in naprej proti Veliki griči na Veliki planini, natančneje iz Tihe doline »gor ven«, se bo marsikateri sprehajalec ob pogledu na košate smreke zgrozil,

... saj vzbujajo videz, da so vse ožgane, da se jim bodo že jutri osule krošnje, da bo z njimi konec. Prvi pogled in prva pomisel sta pretirani.

Na podlagi analize vzorca, ki so ga gozdarji ZGS poslali na Poročevalsko diagnostično in prognostično službo za varsrvo gozdov pri Gozdarskem inštitutu Slovenije in Oddeleku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani, so ugotovili, da je na delu glivična bolezen slečeva rja (Chrysomyxa rhododendri (DC.) de Bary (1879)).

Bolezen je prisotna in dobro je poznana v gozdnatih gorskih predelih. na višini od 1000 do 1500 metrov. Pojav rumenenja iglic na navadni smreki (Picea abies (L) Karst) se je začel konec julija v začetku avgusta. Poleg mladih drevesc so poškodovane tudi spodnje veje odraslih dreves, ponekod so okužene skoraj cele krošnje. Na mestu okužbe so na zgornji strani iglice rdečkasto rjave pege na spodnji strani pa rumeno rdeča poletna trosišča s poletnim: trosi. Spore širi veter in drugi prenašalci na rastline sleča (Rhododendron hirsutm L. ali R terrugineum L), ki v tem primeru predstavlja vmesnega gostitelja. Zimske trose, ki se razvijejo na listih sleča, veter prenese na letošnje iglice smreke. Razvojni krog je sklenjen.

Slečeva rja je razširjena tam, kjer skupaj rasteta smreka in sleč. Bolezen omogočajo vlažne, neprevetrene lege in daljša poletna deževna obdobja. Slednje je tudi verjeten vzrok za letošnji povečan obseg pojava. Bolezen škoduje smrekam zaradi zmanjševanja aktivne površine zelene krošnje, ker okužene iglice prezgodaj odpadejo. Zelo močne okužbe zmanjšujejo prirastek, ne povzročijo pa odmiranja dreves. Bolezni ne moremo zatirati, ker bi morali iztrebiti ali sleč ali smreko. Navsezadnje je sleč naša zaščitena alpska vrsta. Zmanjšanje močnejšega pojava napada slečeve rje bi po vsej verjetnosti dosegli z redčenjem odraslih dreves smreke, s čimer bi dosegli večjo prevetrenost sestoja in s tem posledično zmanjšali zadrževanje prekomerno vlažnega zraka v sestoju.

Tekst in foto: Po poročilu Poročevalsko diagnostične in prognostične službe za varstvo gozdov priredil Miha Zabret, vodja KE Kamnik

04.09.2010