Delo, Trip - Brane Piano: Tudi preveč dobrega je lahko slabo
Dolomiti, od lani zaščitena naravna dediščina Unesca, so pozimi že preveč oblegani – Če visoke cene ne bodo odvrnile dovolj obiskovalcev, bo verjetno treba to storiti kar z uredbo
Italijanski Dolomiti so ogromen zimski športni center, od osrednje Slovenije oddaljen od ene ure vožnje do treh. Na območju, kjer je še pred dnevi spomladanski sneg na višini nad tisoč metrov dodatno odebelil snežno odejo za pol metra, bodo žičnice na večini prog zaustavili šele 18. ali 25. aprila.
Ob presežnikih, s katerimi se hvalijo v Dolomitih, pa začenjajo lokalne oblasti in prebivalstvo, katerega znaten del se tako pozimi kot poleti večinoma preživlja s turizmom, vse pogosteje omenjati tudi skrb za naravno okolje.
V pogorju, združenem pod skupnim upravljavcem smučišč Dolomiti Superski, je 1200 kilometrov prog. To zimo je krožno pot okoli pogorja Sella, t. i. Sellarondo, ki jo poznajo tudi številni Slovenci, presmučalo več kot pol milijona ljudi. S tem so opravili pot, dolgo kar 23 milijonov kilometrov.
Predzadnjo zimo so v Dolomitih prodali za 10,5 milijona dni smučarskih vozovnic; en smučar bi, da bi porabil vse dnevne vozovnice, moral tam smučati skoraj 29.000 let …
Zanimivi so tudi drugi izračuni, ki ponazarjajo velikost regije, ki jo sestavlja 12 smučarskih dolin, med katerimi je mogoče prek vrhov in prelazov potovati, ne da bi sneli smuči.
Devet desetin prog leži na nadmorski višini od 1500 do 3269 metrov. Višinska razlika, ki jo premošča 450 žičnic v Dolomitih, znaša 116 kilometrov. Vsako uro lahko z njimi prepeljejo 626.000 ljudi. Kar 1100 kilometrov prog lahko umetno zasnežujejo, ponoči pa jih ureja in gladi 300 teptalnih strojev.
Če bi denimo postavili skupaj vse hotelske postelje v Dolomitih, bi zavzele površino kar 50 nogometnih igrišč. Ob množicah, ki zlasti pozimi oblegajo Dolomite in polnijo blagajne, pa se vedno ostreje izpostavlja vprašanje varovanje okolja. Kaže, da je le vprašanje časa, kdaj bodo pozimi omejili število turistov oziroma smučarjev.
Že zdaj so, vsaj v najbolj mondenih turističnih krajih, kot sta Selva v dolini Gardene in Cortina d'Ampezzo, cene izjemno visoke in že same po sebi selekcionirajo množico smučarjev in deskarjev. Če niti cenovno sito ne bo zaleglo, bodo oblasti primorane z uredbo omejiti število prenočitev.
Kljub gospodarski krizi se je predzadnjo zimo obisk Dolomitov povečal, upadel pa ni niti to zimo. Skratka, nekaj bo treba ukreniti. Od junija 2009 so namreč uvrščeni na Unescov seznam svetovne naravne dediščine. Po mnenju številnih obiskovalcev so najlepši gorski svet na našem planetu in tudi njihova smučišča veljajo za najbolje urejena in najvarnejša.
V Dolomitih so že pred časom, da ne bi onesnaževali okolja, vse snežne topove zamenjali za takšne na električni pogon. Vode za deset vrst različnega snega, ki ga znajo izdelati za različne vremenske razmere, ne smejo več jemati iz potokov in jezer nad določeno nadmorsko višino. V planinskih postojankah in večinoma samo pozimi odprtih kočah morajo vse odplake zbirati in čistiti ali odvažati v dolino, v večini pa so že vgradili lastne čistilne naprave.
Toda ob milijonu obiskovalcev, ki se vsako zimo zgrnejo v 12 dolin v osrčju Dolomitov, bodo kmalu nujni še odločnejši ukrepi za zaščito okolja.
Brane Piano