Janez Pikon: Prvi dan tekmovanja na zahtevni 15 km dolgi progi slavi Torgny Mogren (SWE), 2. mesto doseže Gunde Svan (SWE), favorit Vladimir Smirnov (SOV) zaradi padca s smučarske Telečnice, zaostane. 
Smučarski klub Bohinj v teh dneh praznuje 30 in 50 letnico delovanja kluba. Prvo mednarodno FIS tekmovanje v smučarskih tekih je bilo organizirano že v letu 1961. S prirejanjem Mednarodnih tekmovanj FIS v smučarskih tekih je Smučarsko društvo Bohinj ponovno nadaljevalo potem, ko je organizacijo prevzelo od Smučarskega kuba Bled. Zaradi neprekinjenosti dela je bil pred 50 leti, natančneje leta 1966 ustanovljen Organizacijski komite Bohinj, kateremu je Smučarska zveza Jugoslavije zaupala organizacijo mednarodnih FIS tekmovanj višjega ranga. Potrebno je bilo 20 let prizadevnega organizacijskega dela, da je od kandidature prišlo do organizacije prvega Svetovnega pokala v smučarskih tekih v Sloveniji in Jugoslaviji.
Dne 15. in 16. januarja leta 1986, torej pred 30 leti je potekalo v Bohinju 31. mednarodno FIS tekmovanje v smučarskih tekih, ki je bilo pri nas izvedeno prvič kot svetovni pokal. Kandidatura in priprave so trajale več let. Delo in želje nekaterih, sedaj že pokojnih smučarskih delavcev je bilo obrestovano.
Težavnost in obliko proge so zahtevali predpisi FIS. Projektiranje in zemeljska dela na 15 km dolgi progi je potekalo več let. Organizacijski komite pod vodstvom generalnega sekretarja Janeza Žitnika in predsednika Franceta Bajta je pripravil vse za nemoteno izvedbo tekmovanja.
Zima je bila tudi tistega januarja v letu 1986 zelo muhasta, snega je bilo malo in tudi temperature so bile previsoke za pripravo proge takšnega ranga tekmovanja. Na Dobravi, kjer je potekala tekmovalna proga je bilo kakšnih 10 cm snega. Praktično na vso progo je bilo potrebno, že več dni pred tekmovanjem, navoziti in nagrabiti sneg iz okolice. Takrat so sodelovali vsi Bohinjci. Tudi pri sveti maši je takratni duhovnik, ki je služboval na Bohinjski Bistrici Simon Fortuna naprosil farane za pomoč pri pripravi proge, katerih se je kasneje udeležil tudi sam. Tako je nastal 10 km dolg in dober meter širok in bel pas pripravljenega snega, ki se je vil od Bohinjske Bistrice pa vse do Poljanskega polja.
Zaradi majhne količine snega na progi ni bilo mogoče uporabiti snežnih teptalcev za izdelavo tekaških smučin. Uporabili so lahko le motorne sani, ki so se takrat že uporabljale tudi pri nas. Bile so edine primerne za vleko sank, ki so oblikovale tekaški profil smučine. Uporabne so bile tudi za transport opreme in TV snemalcev po progi.
Za proge sta bila odgovorna Jože Žvan (Pukovnek) in Franci Podlipnik (Anžlin) skupaj s številnimi člani Smučarskega kluba, vsi so imeli dolgoletne izkušnje s pripravo tekaških prog.
Zadnji dan po treningu je priprava proge potekala vso noč. Za velika prizadevanja pri pripravi proge v takšnih ekstremnih pogojih so bili organizatorji deležni veliko pohval, tako od tekmovalcev, kot od novinarjev. Tekmovanje je potekalo dva dni. Druga noč, je bila hladnejša, sneg na progi je zamrznil in rešil organizatorje pred odpovedjo ekipne tekme.
Prizorišče in startno - ciljni prostor s stadionom za gledalce je bilo (za Becom) v bližini nogometnega igrišča in kopališča Danica. Vodja stadiona Franc Rozman, ter Karl Pirnat s številnimi pomočniki so postavili veličasten prireditveni prostor. Podoba, ki je v Bohinju ni bilo nikoli več. Snega ni bilo tudi na stadionu s startom in ciljem. Za pripravo snega so poizkusili uporabiti celo snežni top, ki so ga pripeljali s smučišča v Begunjah.
Za tehnične službe je Gradbeno podjetje Bohinj postavilo štiri nove kontejnerje. Napovedovalec in ozvočenje na vrhu, v kontejnerjih pa merilne naprave časomerilcev Timinga iz Mojstrane, računalniki Iskra Delte, del tehnične pisarne s kopirnim strojem in naprave za Seljakovo ozvočenje. Za obdelavo rezultatov tekme v tistih časih še ni bilo ustreznih računalniških programov. Računalničarji Iskra Delte so takrat imeli izkušnje le z obdelavo tekmovanj v alpskih disciplinah, za tekmovanja v tekih pa so za prvo računalniško obdelavo porabili, kar nekaj dni priprav. Oblikovanje je moralo ustrezati vsem pravilom FIS in zahtevam novinarjev. Računalniška obdelava podatkov je pri hitrosti objave rezultatov prinesla veliko prednost.
Celoten Bohinj je bil v zastavah 14 sodelujočih držav. Na tekmovanje so bili prijavljeni tudi tekmovalci eksotičnih držav: Grčije, Španije in daljne Avstralije, pa tudi Angleži, Američani in Kanadčani. Zastave teh držav je bilo takrat zelo težko pridobiti. Visele so na prizorišču, pred pisarno Organizacijskega komiteja in pa tudi na vseh hotelih, kjer so prebivali tekmovalci in novinarji.
Vse okrog organizacije se je dogajalo v prostorih Doma Joža Ažmana. Tam sta bili informacijska in tekmovalna pisarna za vse akreditacije tekmovalcev, novinarjev in gostov. Za vse potrebe tekmovalnih ekip so bile na voljo ekipe z Janezom Erčuljem, Janijem Žitnikom in Antonom Murovcem.
Novinarsko središče z vso potrebno opremo za kopiranje, faksi in telefoni je bilo urejeno v Domu Joža Ažmana, vodil ga je novinar časopisa Delo, Henrik Übelajs, ki je imel mednarodne izkušnje z novinarji. Ekipa z domačinom Marjanom Ravnikom je skrbela za številne novinarje iz vsega smučarskega sveta. Za potrebe novinarjev iz Skandinavskih držav in Nemčije so omogočiti linije za direktne radijske prenose tekmovanj v živo, tudi na programu slovenskega radija.
Tisk biltenov in razmnoževanje rezultatov je omogočilo grafično podjetje Mladost iz Zagreba.
Protokol in pripravo prostorov na žrebanjih, sprejemih za goste, prizoriščih tekmovanja in razglasitvi rezultatov je z ekipo sodelavcev skrbel Janko Rozman.
Grafično podobo tekmovanja in značko tekmovanja je izdelala oblikovalka Sergeja Ažman Lapajne, kot svojo študijsko nalogo. Izdelane so bile posebne značke in kompleti medalj z znakom prireditve. Za izdelavo značk in dekoracije je skrbel Jože Rozman. Vsi člani organizacijskih ekip so bili napravljeni v enotna oblačila, vse po vzoru takratnih velikih tekmovanj pri nas. Želje Bohinjskih organizatorjev so bile postati eden od štirih velikih prirediteljev: Bohinj, Pohorje, Kranjska Gora in Planica.
Na startu je bila vsa takratna svetovna elita. Iz La Brresse-ja v Franciji, kjer je bilo tekmovanje na 30 km, štiri dni pred našim, so se vsi tekmovalci, skupaj z novinarji, pripeljali na Brnik s posebnim letalom. Vsi so v času tekmovanj bivali v Bohinjskih hotelih in penzionih.
Žrebanja startnih številk je bilo v veliki dvorani Doma Joža Ažmana. Vodil ga je tehnični delegat FIS gospod Franco Nones. Po žrebanju so računalničarji Iskra Delte, izpisali in razmnožili startne liste za vse prisotne.
Na startni listi tekmovanja za 15 km dolgo progo v klasični tehniki je bilo prijavljenih 116 tekmovalcev iz 19 držav vsega sveta. Med njimi je bilo na startu tudi 14 domačih tekačev. Bohinjci svojih predstavnikov nismo imeli.
Favorita tekmovanja sta bila takrat vodilna v skupnem seštevku svetovnega pokala, Šved Gunde Svan s 75 točkami oziroma tremi zmagami in drugi Rus Vladimir Smirnov s 43 točkami. Takoj za njima je bil Šved Torgny Mogren s 27 točkami za WC FIS.
Prvi dan tekmovanja je bil zmagovalec na 15 km dolgi zahtevni progi, kot vodilni Šved Torgny Mogren, ki je za pičlih 8 desetink sekunde prehitel favorita, sotekmovalca Gunde Svana. Favorit Rus Valerij Smirnov je zaradi padca na smuku s Telečnice precej zaostal in bil uvrščen na 19 mesto.
Drugi tekmovalni dan je bilo izvedeno ekipno tekmovanje na razdalji 4 x 10 km, 18 štafet iz 14 držav in 4 kombinirane štafete. Proga je bila zaradi hladne noči precej ledena. Zmaga je za 5,2 sekunde pripadla Švedom pred Rusi in Norvežani. Jugoslovani v sestavi Kršinar, Čarman, Klemenčič, Grajf so bili na 10 mestu.
Vse sodniške ekipe za izvedbo vrhunskega tekmovanja so bile domače. Smučarski sodniki iz Smučarskega kluba Bohinj, s potrjenimi zveznimi licencami, so pod vodstvom Stanka Hodnika opravljali vse odgovorne naloge na startu, cilju in na vzporednih meritvah. Kontrole na progi je vodil Metod Malej.
Meritve časov in obdelavo rezultatov so izvajali merilci iz Timinga Mojstrana in računalničarji Iskra Delte iz Kranja. Za vrhunsko ozvočenje je poskrbel Roman Seljak. Napovedovalec za gledalce je bil Franek Trefalt. Vsi zunanji izvajalci so imeli izkušnje iz Kranjske gore in Planice. Za pripravo ustreznih pogojev tehničnih ekip in vse inštalacije je bil odgovoren Stanko Ažman. Tekmovanje v tekih na tako visokem nivoju je vsem predstavljalo novost, tako programsko kot tehnično. Računalniških programov, kot jih poznamo danes, takrat še ni bilo. Veliko programerskega časa in sugestij vodstva tekmovanj je bilo potrebnih, da so bili podatki za FIS in zahtevno novinarsko srenjo vrhunsko pripravljeni.
Direktnega TV prenosa takrat kljub velikim prizadevanjem ni bilo zaradi tehničnih ovir. Vsak dan v večernem času je poročala TV Ljubljana in poslala v svet reportažo s posnetki tekmovanja, ki so jih pripravili v Ljubljani. Kamere ob progi so se vozile z motornimi sanmi, ki so bile takrat prvič pri nas uporabljene za takšen namen.
Tekmovanje, kot je svetovni pokal je bilo zahtevno tudi po logistiki in transportu, tehničnih službah, oskrbi z električno energijo, reševalni službi, zdravstveni službi, telefonskih linijah za radijske prenose in gostinski oskrbi.
Transfer tekmovalcev iz in na letališče je vodil Miro Mulej, namestitve po hotelih pa sta skrbela Cene Resman in Janez Šporar. Domači Zdravstveni dom in dr. Jakob Bahun so skrbeli za zdravniško službo. Gorski reševalci GRS Bohinj so bili na vseh nevarnih mestih na progi, kar je povečala tudi majhna količina snega.
Za opremo prizorišč z električno energijo in tehnične inštalacije sta s svojima ekipama skrbela Stanko Dobravec in Mirko Košnik. Redarska služba na prireditvi in varovanje sta bila v rokah Vlasta Torunčiča.
Na tekmovanju so bili med gosti tudi prireditelji naslednjega prizorišča tekmovanja za svetovni pokal iz Obersdorfa, v Nemčiji. Pohvalili so našo organizacijo, si ogledali naše rešitve in povabili ekipo našega Organizacijskega komiteja na njihovo prireditev v februarju. Delegacija se je z veseljem udeležila njihovega tridnevnega tekmovanja. Ogledali so si takrat nov prekrasen objekt na izteku njihove velikanke, ki služi tudi kot stadion za smučarske teke.
Generalni pokrovitelj tekmovanja je bila Zavarovalnica Folksam iz Švedske ki je opremila štartne številke. Na startnih številkah je bil tudi napis Bohinj 86. Med glavnimi pokrovitelji je bili domači LIP, ki je z opremo za stadion in z dopusti delavcev največ prispeval k vrhunski organizaciji tekmovanja. Seveda je k tem neizmerno pripomoglo tudi volontersko delo domačinov, ki so s svojim prostovoljnim delom dokazali, da je mogoča organizacija tudi tako velikega tekmovanja. Predsednica Organizacijskega komiteja Bogomila Mitič je večkrat poudarila veliko priznanje vsem organizatorjem za dosedanje večletno delo pri organiziranju smučarski tekmovanj s pozitivno pripombo o fenomenu prireditelja, ki ga ni mogoče videti nikjer več.
V spominu imamo tudi precej pokojnih delavcev, ki so v letih pred prvim svetovnim pokalom držali gor Bohinjsko smučarijo: Jože Podlipnik, Franc Podlipnik, Franc Vojvoda, Cene Resman, Beno Lazar in pokojne organizatorje vseh 5. svetovnih pokalov; Janez Žitnik, France Bajt, France Repinc, Mirko Košnik, Anton Murovec in mnoge druge.
Pokrovitelji tekmovanja so bila vsa Bohinjska podjetja takratnega časa: Almira, GP Bohinj, Hoteli Alpetour, Žito Lesce, Železarna Jesenice, Elan Begunje, Alpina Žiri ...
Bohinj ima na področju zimskih športov dolgo in bogato zgodovino. Čas bi bil, da se še ohranjeni ostanki in arhivi te bogate zgodovine zberejo in shranijo v kakšnem o Bohinjskih muzejev.
ZGODOVINA FIS MEDNARODNIH TEKMOVANJ
IN SVETOVNIH POKALOV
V SMUČARSKIH TEKIH V BOHINJU
Začetki v letih 1961, 1962, 1963 je Smučarski klub Bohinj organiziral mednarodna FIS tekmovanja v smučarskih tekih.
Od leta 1966 do 1985 je Organizacijski komite Bohinj 20 let neprekinjeno organiziral mednarodna FIS tekmovanja v Bohinju, s pridobivanjem izkušenj in referenc za organizacijo Svetovnega pokala FIS.
Tekmovanja so bila vedno dobro obiskana. Sodelovalo je vedno do 11 držav, tudi z udeležbo preko 100 tekmovalcev. Leta 1977 je potekal v Bohinju neuradni Svetovni pokal, ki je bil takrat kot poizkusno tekmovanje za nastajajoča tekmovanja FIS za svetovni pokal v smučarskih tekih.
Leto 1986 - 15 in 16 januar
1. SVETOVNI POKAL FIS-WC - OK Bohinj
udeleženih 19 držav - 116 tekmovalcev - 14 iz Slovenije
smučarski teki na 15 km klasično moški in moške štafete (4 x 10 km)
Bohinjska Bistrica - tekaška FIS proga Dobrava
Leto 1987 - 09 in 10 januar
Mednarodno FIS tekmovanje, Alpski pokal, OK Bohinj
udeleženih 12 držav
smučarski teki na 15 km moški klasično in moške štafete (4 x 10 km)
Bohinjska Bistrica - tekaška FIS proga Dobrava
Leto 1987 - 12 in 13 januar
Biatlon - Alpski pokal, OK Bohinj skupaj z TSK Dol
smučarski teki na 10 km in 20 km
Rudno polje na Pokljuki, proga pripravljena za svetovni pokal
Leto 1987 - 16 januar
2. SVETOVNI POKAL FIS-WC - OK Bohinj
udeleženih 11 držav
smučarski teki na 10 km prosto, ženske
Rudno polje na Pokljuki (Bohinjska dolina brez snega)
Leto 1988 - 14 in 15 december
3. SVETOVNI POKAL FIS-WC - OK Bohinj
udeleženih 12 držav
smučarski teki na 30 km prosto, moški (5 x 6 km), štafete (3 x 10 km)
Smučarski center Vogel (Bohinjska dolina brez snega)
Leto 1990 - 24 in 25 februar
4. SVETOVNI POKAL FIS-WC - OK Bohinj
udeleženih 9 držav
smučarski teki 15 km prosto, ženske 10 km, štafete (3 x 5 km)
Smučarski center Vogel (Bohinjska dolina brez snega)
Leto 1991 in 1992 brez tekmovanj v Sloveniji
Pravilo FIS: tekme vsako drugo leto
Leto 1993 - 15 januar
5. SVETOVNI POKAL FIS-WC - OK Bohinj
udeleženih 11 držav
smučarski teki 15 km prosto, moški (3 x 5 km)
Smučarski center Vogel (Bohinjska dolina brez snega)
Leto 1994 - 15 december
6. SVETOVNI POKAL FIS-WC - OK Bohinj, tekmovanje odpovedano
smučarski teki 15 km prosto, ženske (3 x 5 km)
Smučarski center Vogel in Rudno polje na Pokljuki brez snega
Vir: gradivo posredovali: Stanko Ažman, Jana Pekovec, Jože Klemenčič
Janez Pikon