Slovenske novice, 06.11.06 – Boštjan Fon: Imamo več usposobljenih reševalcev, kot jih prizna država
Slovenske novice, ponedeljek, 6. novembra 2006
Dan v novicah
Snežinke prekrile planinsko sezono
Letošnje glavne planinske sezone je zaradi snežnih padavin v visokogorju nepreklicno konec — Največ posredovanj gorskih reševalcev je bilo pri nas julija, vseh mrtvih je bilo petindvajset — Imamo več usposobljenih reševalcev, kot jih prizna država
Ljubljana, 5. novembra:
Vsak obiskovalec gora ima svojo resnico, še posebno če je udeleženec ali priča dogodku, ki skazi občutenje lepote na višini. Navkljub kresanju mnenj drobnih človeških bitij, ki trmasto grizejo navkreber, imajo gore svojo edino in nepreklicno resnico, ki se pri nas ponavlja že nekaj let: poletne planinske sezone so za gorske reševalce na žalost zelo delavne.
Grda špica
»Specifika letošnje sezone so bila obdobja lepega in slabega vremena,« pravi predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS)
Miro Pogačar: »Junija, julija, septembra in oktobra je bilo ogromno lepega vremena, hkrati pa izjemno slabo vreme v špici planinske poletne sezone, avgusta. To se je kazalo tudi v številu obiskovalcev v gorah in posledično tudi v številu nesreč.« Julija so imeli gorski reševalci 71 posredovanj, septembra 49, avgusta 34 in junija 23. Največ mrtvih je bilo junija in julija, po pet. Vseh reševanj letos je bilo do konca oktobra več kot 260, kar je že 30 več kot vse lansko leto. »Žal smo do zdaj zabeležili že 25 mrtvih v naših intervencijah,« je dejal Pogačar.
Večina gorskih reševalcev, ki so najbolj kritični opazovalci dogajanja v pogorju, meni, da mnogo naših planincev premalo investira v izobraževanje in znanje uporabe opreme. Letos je bila močno priljubljena hoja po brezpotjih, zato se je zgodilo nekaj težkih nesreč. Ta dejavnost namreč zahteva večjo in boljšo psihofizično pripravljenost in seveda povsem drugačen odnos do ture ter znanje uporabe tehničnih pripomočkov in opreme. »Zadnje leto ali dve opažamo povečanje uporabe varoval in zaščitne čelade zlasti na poteh okoli Triglava in težjih planinskih poteh, kar pa velja predvsem za organizirane skupine pod vodstvom gorskih in planinskih vodnikov ter planincev in alpinistov, ki so si na kakršen koli način pridobili znanje prek tečajev, branja strokovne literature, prek opozoril policije in nas reševalcev,« se ozira Pogačar in dodaja: »Poletna sezona je absolutno za nami. Razmere v zadnjem tednu so se v hribih drastično spremenile.«
Poprhane, požlejene
Razen nizkih temperatur in kratkega dneva razmere v gorah še niso povsem zimske z obilico snega, vendar so zato še bolj varljive in nevarne. Poti in skale so poprhane in požlejene s tanko plastjo snega in ledu. Klasična zimska oprema, kot so cepin, dereze in lavinska žolna, skoraj ne pridejo v poštev. Gorski reševalci svetujejo, da se obiska visokih gora v tem obdobju raje izogibajmo in izberimo primernejše nižje cilje, po možnosti na prisojnih straneh, kjer so temperature prijaznejše: »Zahtevnejših tur naj se lotijo le dobro izvežbani in strokovno ter tehnično dobro podkovani planinci in alpinisti.«
S primerno planinsko pametjo in poslušanjem nasvetov izkušenejših bodo vsi pravi ljubitelji gora spoznali, da je čas obnovitve osnovnega znanja iz gibanja in hoje v gore pozimi, preverjanja opreme in praktičnega obnavljanja znanja njene uporabe, predvsem hoje s cepinom in derezami. V lavinsko žolno bi bilo pametno vstaviti nove baterije, in ker je krajši dan, bi pred odhodom od doma v nahrbtnik obvezno spadala še čelna svetilka.
Usposobljenost slovenskih gorskih reševalcev je brez dvoma na visoki ravni, in kot je dejal Pogačar, imajo srečo, da jim pomagajo vrhunsko usposobljene posadke slovenske policije in vojske z izjemno zmogljivimi helikopterji. Vedeti pa je treba, da opravijo gorski reševalci le tretjino reševanj ob pomoči helikopterjev. Vsa preostala so opravljena klasično: prevoz s terenskimi vozili, dokler je možno. Potem peš. Ponoči, v dežju, snegu, megli, poleti ali pozimi.
Trenutno je v Sloveniji več kot 700 gorskih reševalcev, a jim država prizna normativno število 430. Za toliko tudi namenja sredstva za opremo in izobraževanje. Vsak reševalec mora sam poskrbeti za svojo psihofizično kondicijo, za organizacijo izobraževanj in opremo pa poskrbita GRZS in Urad Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Kot pravi predsednik GRZS, ne bodo izdajali računov za opravljeno delo tistim, ki so se ponesrečili v gorah: »Glede na humanitarni status, ki ga imamo v tej državi, smo prostovoljna in nepridobitna javna služba. Če bomo povabljeni k sodelovanju pri pripravi podzakonskih aktov 118. člena, ki predvideva plačevanje reševanj, povzročenih namerno, iz malomarnosti ali alkoholiziranosti, bomo sodelovali.«
Gorski reševalci bodo še naprej skrbeli za usposobljenost, opremljanje, preventivo in opozarjanja z raznimi akcijami, še veliko več pa se bo za boljšo varnost moralo spremeniti v glavah tistih, ki množično zahajajo v gore. Žal je bilo veliko zamujenega. Planinski zvezi Slovenije ni uspelo umestiti planinstva med izbirne predmete v osnovni šoli devetletki, čeprav je od leta 2004 kar 62 novih izbirnih predmetov.
Boštjan Fon
Še brez fotografij.