Slovenske novice, 09.09.05 - Marjan Raztresen: pogovor z eno od udeleženk prvega pohoda leta 1966
Življenje v objektivu
Spomin izpred 40 let
Pred 40. pohodom Sto žensk na Triglav, ki se začenja danes, smo se pogovarjali z eno od udeleženk prvega pohoda leta 1966 — Občudovanje himalajcev in kavkazcev pa tudi vseh drugih znamenitih alpinistov, ki so vodili žensko stotnijo in ki so že bili ali so postali zveneča imena slovenskega alpinizma
Ljubljančanka
Anka, ki se zdaj podpisuje s priimkom
Jurovič, je dobila poleti 1965 za 16. rojstni dan od birmanske botre za tiste čase lepo darilo: botra jo je peljala na Krvavec. »Poleg skalnatih strmin so naredili name planinci, ki so se prešerno utrujeni vračali s Kalškega grebena, tako velik vtis, da sem o tem pravljičnem svetu še dolgo sanjala,« se zdaj spominja Anka Jurovič. Ko je bil leto dni pozneje v takratnem tedniku TT objavljen razpis za prvi pohod Sto žensk na Triglav, ni niti za trenutek premišljevala: prijavila se je, bila izbrana, prišla prvič v življenju na slovensko sanjsko goro in postala navdušena planinka, ki je doslej kar 108-krat stala pri Aljaževem stolpu.
Na prvi pohod Sto žensk na Triglav ima nadvse lepe spomine: bodoče zmagovalke Triglava so v petek prenočevale v več bohinjskih hotelih, se v soboto zjutraj odpravile v deževnem vremenu z Rudnega polja mimo Vodnikove koče nad Velim poljem do koče Planika, od tod na vrh in po istih poteh nazaj v dolino. »Vreme je bilo brezupno,« pravi naša sogovornica, »toda v vsakršnih razmerah prekaljeni alpinist in vodnik Tone Sazonov nam je nenehno dopovedoval: Če dežuje, te vsaj ne skrbi, kdaj bo začelo deževati!«
Ne samo on, tudi vsi drugi alpinisti, deseterica, so zbujali med planinkami občudovanje: »Nismo se mogle načuditi Anteju Mahkoti, ki je kot brez teže skakal s skale na skalo, medtem ko smo se me lovile na njih.« Vsega občudovanja sta bila vredna še himalajca Tone Sazonov in Marjan Keršič-Belač, kajpada tudi Cic Štupnik in Martin Gričar, ki sta se nekaj dni prej vrnila z osvajanja pettisočakov na Kavkazu, prekaljeni alpinisti Tone Jeglič, Andrej Kalar, Jože Repič, France Zupan in Jože Hočevar pa kirurg in zdravnik Gorske reševalne službe dr. Evgen Vavken in seveda ne nazadnje odličen alpinist Franc Ekar, ki je zdaj predsednik Planinske zveze Slovenije.
Naveza, ki jo je vodil Tone Sazonov - Tonač, je brez težav prišla k Aljaževem stolpu na vrhu Triglava
»Videti je bilo le pot pod nogami in nič drugega, tako gosta megla in dež sta do Velega polja ovijala gorsko pokrajino,« se spominja Anka Jurovič. »V Vodnikovi koči nam je s čajem postregla legendarna oskrbnica
Angela, potem smo v enakem vremenu odrinile dalje. Iz megle so se kazali le obrisi koče Planika, kjer je bil oskrbnik enako legendarni
Klinarjev ata,« ki je bil na Triglavu vsaj tolikokrat, kolikor kil ima, kot je zapisal novinar Mahkota, kilogramov pa je imel precej čez sto dvajset.
»Ko smo sedele v koči in se sušile, je nekdo zakričal, da se vidi vrh Triglava,« pravi Anka. »Panično smo se zapodile ven in kot v transu obstale na uravnavi pred kočo: megle so odplavale, na nebu, tako se nam je zdelo, se je pokazal sivi vrh Triglava.«
Naslednje jutro se je točno sto žensk in deset vodnikov povzpelo na vrh, kjer jih je čakalo presenečenje: eden od alpinistov je kot po naključju odprl vrata v Aljažev stolp in na klopi je ležal šopek svežih rož s čestitko pogumnim dekletom. Kot se je izvedelo pozneje, ga je nekdo ob treh zjutraj prinesel na vrh, da bi z njim razveselil osvajalke, od katerih je bila najstarejša »mamica iz Hrastnika, ki bo v kratkem praznovala zlato poroko, pa je hotela pred tem od blizu videti Triglav, stara 70 let,« kot je zapisano v reportaži v TT.
Danes se bo začela ponavljati zgodba izpred 40 let, ko bo ženska stotnija odšla pod vodstvom izkušenih gorskih vodnikov iz varnih dolin proti vrhu najvišje gore Slovenije, o čemer bomo seveda podrobno poročali.
Marjan Raztresen