Hardvik Pirnovar v imenu Glavnega odbora Združenj zveze borcev NOB
Spoštovani žalni zbor
Ob tihem slovesu, kot je današnji, se zavem, da smo se ustavili pred nečim dokončnim. Ura našega življenja, ki teče brez prestanka, je neizprosna. Zanjo ni nedelje in ne praznika. Nenehno minevajo sekunde in ure, dnevi se umikajo tednom in mesecem, slednji letom in desetletjem. Zavem se, da se poslavljamo od enkratnega življenja, ki je presahnilo, hkrati pa me trenutek slovesa navdaja z globokim prepričanjem, da bo spomin na prijatelja ostal sredi nas in z nami, kadarkoli se bomo taboriščniki srečevali in obujali spomine na skupno prehojeno in preživeto popotovanje skozi čas, ki nam je bil usojen. Tako se danes ob zadnjem robu poslavljamo od tebe Vlasto in ti rečemo preprosto, po človeško:
Hvala.
Po človeško hvala tudi v imenu Glavnega odbora ZZB NOB Slovenije in Skupnosti internirancev Dachaua. Dokler ti je zdravje dopuščalo, si skupaj z nami deloval nesebično in predano, tako, kot si deloval vse svoje življenje tudi v najhujših preizkušnjah. Zvest svojim idealom in srcu, ki te je, napolnjeno z lepotami slovenske domovine in predvsem z lepotami naših gora postavilo za vzor alpinistom in prijateljem v planinskih vrstah.
Samo bežen pogled v del tvojega življenja. Po maturi, ki si jo opravil v Splitu si se leta 1934 vpisal na oddelek za arhitekturo na tehniški fakulteti ljubljanske univerze. Tvoj mentor arhitekt profesor Jože Plečnik, je v tebi zaznal izjemno oblikovalsko in risarsko nadarjenost. Kot absolventa arhitekture te je povabil k sodelovanju pri načrtovanju Ljubljanskih Žal. Postal si eden njegovih najpomembnejših asistentov. Z ljubeznijo, inventivnostjo in izrednim risarskim znanjem si pomagal realizirati profesorjeve zamisli. Zaradi tvoje izredne vneme in skrbnosti pri izgradnji kompleksa, Žale nosijo tudi tvoj pečat. Pred nekaj leti si za sodelovanje pri obnovi Žal dobil Plečnikovo odličje.
To tvoje v mladosti opravljeno delo trajne vrednosti je treba dopolniti z omembo tvojega političnega dela. Kot socialno čuteč študent si postal leta 1938 član KPS in se po okupaciji Ljubljane takoj vključil v organiziran odpor proti zavojevalcem. Prevzel si odgovorno delo v ilegalni centralni tehniki KPS. Za potrebe osvobodilnega boja si v dokumentarnem grafičnem sektorju bil glavni ilustrator ter opremljevalec in izdelovalec brošur, naslovnih strani ilegalnih glasil OF. Tam ste ponarejali in izdelovali okupatorske žige in štampiljke ter dokumente, ki so bili potrebni za delovanje ilegalnega odporniškega gibanja. V letu 1942 si izdelal osnutke za prve partizanske znamke in podtiske obveznic posojila svobode in drugih dokumentov
Oktobra 1943 te je domobranska politična policija aretirala in predala Gestapu, ki te je skupaj z nekaj sto prav tako izdanimi pristaši OF odvedel v koncentracijsko taborišče Dachau. Tam si se takoj, ko je bilo mogoče, vključil v ilegalno jetniško partijsko organizacijo. Od junija 1944 do osvoboditve taborišča si bil član njenega komiteja, 6 mesecev pa tudi njegov sekretar. Malo pred osvoboditvijo taborišča si sodeloval pri ustanovitvi Jugoslovanskega narodnega odbora, ki je prevzel skrb za naše organizirano delovanje in vrnitev v domovino. V letih 44 - 45 si na 60 umetniško dovršenih in edinstvenih risbah , ki si jih izdelal skrivaj, ohranil spomin na prizore iz življenja in umiranja v taborišču. Risbe danes hrani Muzej novejše zgodovine.
Po povratku domov si delal kot arhitekt v projektivnem biroju ministrstva za gradnjo LRS in kot oblikovalec v zavodu Dom. Ljubiteljsko si postavljal na noge alpinistične odseke in gorsko reševalno službo v PZS. Oktobra 1947 te je aretirala UDBA. Na montiranih dachauskih procesih 1948–49 si bil po krivem obsojen na smrt nato pomiloščen na 20 let odvzema prostosti s prisilnim delom. Leta 1952 so te izpustili, leta 1971 so te skupaj z drugimi soobsojenci pravosodno, 1986 pa tudi politično rehabilitirali. Kakšna nepravična in zla usoda!
V spomin si se mi zasidral kot pokončen človek. Kadarkoli je nanesla beseda na tisto nesrečno obdobje, nisem iz tvojih ust slišal ne obtožb in ne obsodbe. Med pogovorom pa sem razbral, da si tiho trpel zaradi za poštenjaka nerazumljive slepote tvojih nekdanjih tovarišev, s katerimi si med vojno stal na istih okopih. Občudoval sem te, ker te vse tisto ni strlo. Nasprotno! Ko so te izpustili, si se vrgel v delo. Že leta 1953 si načrtoval in urejal zeleni pas Ob žici okupirane Ljubljane s šestimi spomeniki ob ljubljanskih vpadnicah in z nad 100 spominskimi stebri. Prav te dni bo v Ljubljani 50. pohod ob žici, ki se ga masovno udeležujejo ljudje iz vse Slovenije. Oblikoval pa si tudi vrsto obeležij NOB in več kot 100 spomenikov širom Slovenije. Uredil si desetine stalnih razstav, opremljal knjige in zbornike kot so Dachau, Velika planina, zbornik Slovenski študenti in univerza, Rdeči revirji, Junaška Ljubljana. Risal si zemljevide gorskega sveta in se trudil za ohranjanje prvobitne krajinske kulture in naravne dediščine, o čemer priča tudi današnja podoba Velike planine, ki je bila tvoja velika ljubezen.
Za vse to in še mnogo več, ti gre iskrena zahvala in spoštovanje. Če bogastvo človeka merimo po številu prijateljev in plemenitih dejanj, potem si živel bogato in s svojimi bližnjimi srečno življenje. Hvala ti dragi Vlasto za vse in naj ta zaslužena hvaležnost, ki ti jo izkazujemo sopotniki, omili bolečino tvojih bližnjih in vseh, ki smo te izgubili.
Hardvik Pirnovar
podpredsednik
GO ZZB NOB
S L O V E N I J E