Primorski dnevnik: ..., ki je plesal s Carlo Fracci. Policisti glede nedeljske nesreče v Škamprlovi jami izključili tujo krivdo. Tiralonga oživljali skoraj eno uro.
Primorske novice, kronika: Tržaški jamar umrl v Škamprlovi jami
Policisti so izključili tujo krivdo v primeru jamarske nesreče, v kateri je v nedeljo v Škamprlovi jami umrl 72-letni Tržačan Franco Tiralongo. Izkušeni jamar je v nedeljo med spuščanjem padel v jamo z višine kakih 50 metrov, skoraj z vrha jame, drugi jamar pa ga je zatem dohitel na dnu. Tiralongo je bil priseben in se pogovarjal, po približno pol ure pa se je onesvestil, bržkone zaradi notranjih poškodb. Njegov soplezalec ga je dalj časa oživljal, kmalu zatem sta mu pomagala sežanska jamarja, vendar nesrečnemu Italijanu ni bilo več pomoči. Smrti je potrdil zdravnik, ki se je spustil v brezno. Truplo so ob 22. uri dvignili na površje ter ga predali pristjonim službam, navaja Jamarska reševalna služba Slovenije. V reševalni akciji je sodelovalo 15 jamarjev iz Slovenije in 9 iz Italije. Franco Tiralongo, člana komisije Boegan, je bil zelo izkušen jamar, ki je dobro poznal tudi jame v okolici Sežane. Škamprlova jama (tako jo imenujejo sežanski jamarji, obstaja pa tudi različica Škamperletova jama; nekoč je bila to Stojkovičeva jama) je med jamarji dokaj znana, njen vertikalni vhod je visok 55 metrov. Tiralongo pa je ob jamarstvu gojil ljubezen do fotografije (slikal je ogromno kraških jam na obeh straneh meje, fotografije pa objavil v knjigah in na razstavah), medtem ko je bil svoj čas poklicni plesalec. Plesal je v številnih teatrih po svetu, sodeloval je tudi s Carlo Fracci.
Več v tiskani izdaji Primorskega dnevnika
Jamar iz Italije izgubil življenje v Škamperlovi jami
Primorski dnevnik: V reševalni akciji sodelovali tudi jamarji iz Italije, med njimi Franc Fabec.
V Škamperlovo jamo pri Sežani so se spustili trije italijanski državljani, eden od njih pa je v jami izgubil življenje. Jamar, 72-letni Tržačan Franco Tiralongo, je med spustom v 60 metrov globoko vhodno brezno svojim kolegom zakričal, da se počuti slabo, a ko so ostali jamarji prišli do njega, je že ležal na tleh. Jamarja sta ga začela oživljati, vendar žal neuspešno. Jamarka, ki je bila del trojice, je nato prišla iz jame in poklicala reševalno službo, ob 18.20 pa so bili o dogodku obveščeni tudi slovenski jamarski reševalci in začeli z reševalno akcijo. V jamo se je spustil tudi zdravnik, ki je lahko le potrdil smrt italijanskega državljana, poroča STA. V jamo se je spustil tudi tržaški reševalec Franc Fabec, na kraju so prihiteli tudi policisti in gasilci. Kot je za STA povedal vodja tokratne jamarske reševalne akcije v Škamprletovi jami Igor Benko, se je nesreča zgodila okrog 17.30, s centra za obveščanje pa so pripadnike jamarske reševalne službe pri Jamarski zvezi Slovenije poklicali ob 18.20.
Policista, ki sta prišla na kraj dogodka, sta poleg izjav preostalih dveh italijanskih jamarjev odnesla tudi opremo umrlega in vrvi. O vzroku smrti bodo tako lahko spregovorili šele po zaključeni preiskavi v prihodnjih dneh.
Več v tiskani izdaji Primorskega dnevnika
Primorske novice, kronika - Sijan Pretnar: Tržaški jamar umrl v Škamprlovi jami
Nedeljski spust v Škamprlovo jamo, kakšen kilometer od Sežane, se je končal tragično za 72-letnega tržaškega jamarja Franca Tiralonga. V jamo se je odpravil s še dvema italijanskima jamarjema in se prvi spustil vanjo. Njegova kolega sta najprej slišala klice na pomoč, kmalu zatem pa je 72-letnik s prvega sidrišča, s kakšnih 20 metrov padel na dno 60-metrskega brezna.
Jamarski reševalci so okoli 22. ure pokojnega tržaškega jamarja prinesli na površje
Foto: ROSANA RIJAVEC
SEŽANA► Nesreča se je v Škamprlovi jami zgodila okoli 17.30, jamarska reševalna služba pa je obvestilo o tem, da jamarji potrebujejo pomoč, dobila okoli 18.20.
Skupina treh italijanskih jamarjev se je spustila v 60-metrsko vhodno brezno jame. Prvi se je po vrvi spustil 72-letni Franco Tiralongo, ki je potem, ko se je spustil do sidrišča, 40 do 45 metrov od vhoda v brezno, naletel na težave, zaradi kateri je nato padel v globino. Ko sta jamar in jamarka slišala klice na pomoč, sta mu poskušala pomagati. 50-letni Tržačan se je spustil do njega, na dno brezna. Tiralongo se je še pogovarjal z njim, nato pa je izgubil zavest, zato ga je začel oživljati. Jamarka je splezala na površje in začela klicati na pomoč.
Jamarka je najprej klicala na številko 118
Vodja reševalne akcije Igor Benko je povedal, da je najprej poklicala na številko 118, na italijansko številko za klic v sili. Ker se ji ni nihče oglasil, je poklicala prijatelje, ti italijanske jamarske reševalce in šele nato je informacija prišla do slovenskih policistov. Tako je minilo kakšne pol ure, preden so sploh dobili informacijo o nesreči in organizirali reševalno akcijo. K Škamprlovi jami je odhitelo 15 jamarskih reševalcev iz Sežane, Tolmina, Postojne, Novega mesta in Ljubljane. Prišlo je tudi devet italijanskih jamarskih reševalcev, pa ekipa nujne medicinske pomoči iz sežanskega zdravstvenega doma in sežanski gasilci, ki so pomagali z razsvetljavo. K ponesrečenemu jamarju sta se najprej spustila reševalca iz Sežane, ki sta prevzela oživljanje. A Tržačanu ni bilo več moči, zdravnik, ki se je spustil v jamo, je lahko ugotovil le, da so bile poškodbe zanj prehude in potrdil smrt. Truplo jamarja so okoli 22. ure dvignili na površje.
Tehnična napaka?
Policisti, ki so zasegli jamarsko opremo, so izključili tujo krivdo za nesrečo, poznavalci pa govorijo o tehnični napaki. Benko je povedal, da je tržaški jamar uporabljal kombinacijo novejše in starejše tehnike, novo, devetmilimetrsko vrv in zavoro za 10-milimetrsko vrv. Novo vrv bi moral namočiti, da bi se na njej raztopila impregnacija, a kaže, da tega ni storil, zato je bila vrv zelo drseča. Morda je na sidrišču naredil napako, morda mu je postalo tudi slabo, kar bi lahko pojasnilo njegove klice na pomoč. Odgovor na to vprašanje bo dala obdukcija. Tržačan je imel po rokah poškodbe zaradi drsenja po vrvi, pri padcu pa naj bi utrpel hude notranje poškodbe.
Nihče ni vedel, da so v jami
Tragična jamarska nesreča pa znova odpira dileme o tem, kako je pri nas urejeno obiskovanje in raziskovanje jam. Trojica italijanskih jamarjev se ni prijavila pri lokalnih jamarskih društvih, ne v sežanskem ne v divaškem, tako da o tem, da je trojica v jami, ni bil obveščen nihče. “Mednarodni jamarski etični kodeks narekuje, da jamarji obvestijo lokalno društvo in da pri njih dobijo navodila,” je povedal predsednik sežanskega jamarskega društva Jordan Guštin. Po nekaterih informacijah naj bi bila trojica sicer vpisana v register pri ministrstvu za kmetijstvo in okolje oziroma agenciji za okolje. Predpisi določajo, da morajo tujci pridobiti tako imenovano dovoljenje za samostojno opravljanje jamarske dejavnosti. Vsaj enega od Tržačanov pa kraški jamarji poznajo, saj je pogosto obiskoval tamkajšnji podzemni svet.
Benko je pojasnil, da je ponekod v tujini praksa, da se tujci v jame lahko spustijo le v spremstvu lokalnega vodiča in plačajo zavarovanje za morebitno reševanje. Zgodilo se jim je že, da jim je lokalni vodič v Franciji prepovedal spust, ker je bilo takrat to prenevarno.
Marko Zakrajšek, vodja operative pri Jamarski reševalni službi, poudarja, da je problematično predvsem to, da tujci pridejo v naše jame in da za to nihče ne ve. Zato že razmišljajo o nekakšnem zbirniku, kontaktnem mestu, kjer bi se ti podatki zbirali. O tem se že pogovarjajo z jamarskimi organizacijami iz sosednjih držav, v nedeljo so se o tem pri Škamprlovi jami že pogovarjali tudi z italijanskimi jamarji. Težave so zlasti pri informiranju o nesrečah, kot v tem primeru, ko jamarka ni vedela, na katero številko naj pokliče in so minevale dragocene minute. Zakrajšek še dodaja, da bo nedeljska nesreča verjetno pripomogla k temu, da bo omenjeni zbirnik začel čim prej delovati.
SIJAN PRETNAR