Delo, 04.11.04 – Tomaž Branc: Z različnimi projekti želijo izboljšati splošno znanje o naravi
V Triglavskem narodnem parku se je letos razrasel problem bivanja na črno.
Številni obiskovalci šotorijo na črno
TNP se povezuje z drugimi zaščitenimi območji v Alpah - Z različnimi projekti želijo izboljšati splošno znanje o naravi
Bled – Uprava Triglavskega narodnega parka vsako leto v začetku novembra predstavi najvidnejše zaključene in tekoče projekte. Na torkovi tiskovni konferenci so predstavili štiri: zaključek projekta Life – Šotna barja v Triglavskem narodnem parku, tekoči projekt paleoekoloških raziskav na Pokljuki ter nedavno začeta mednarodna povezovalna projekta Era – Interreg III/a in Alpencom.
Projekt šotnih barij so z ureditvijo učne poti, smučarske tekaške proge Goreljek in gozdne vlake pod Javorovim vrhom končali že marca, pred kratkim pa je na njihov račun prispelo tudi vseh 77 milijonov tolarjev od Evropske unije, ki sofinancira projekte v programu Life. S tem so ga dokončno zaključili. Pri delu so se pokazale tudi nedoslednosti politik, neskladja predpisov, različnost nekaterih finančnih procedur v naši zakonodaji in v klasični ureditvi v Zahodni Evropi, zato je trajalo kar nekaj časa, da so zasluženi denar tudi prejeli.
Pri projektu paleoekoloških raziskav na Pokljuki sodelujejo s partnerji iz Srednje Evrope, Velike Britanije in Skandinavije. Vodja projekta pri TNP je Maja Andrič z Gozdarskega inštituta Slovenije: »Raziskujemo, kako se je v zadnjih tristo letih spreminjalo rastlinstvo v bližini gozdne meje. S pridobljenimi rezultati skušamo priti do projekcije, kako se bo pod vplivom človekove dejavnosti in klimatskih sprememb spreminjala vegetacija v prihodnosti.« Dosedanje ugotovitve kažejo, da je v zadnjih stotih letih prišlo do precejšnjega zaraščanja pokrajine. Medtem ko je bilo ob koncu 19. stoletja in vse do druge svetovne vojne na Pokljuki veliko travnikov, pašnikov in polj, imamo danes opraviti s pretežno zaprto, gozdnato pokrajino. »Ob tem pa se je spremenila tudi sestava samega gozda. V preteklosti je bilo na Pokljuki veliko bukve, ki so jo zaradi lesarstva in oglarstva v veliki meri skrčili. Danes prevladuje smreka,« pravi Maja Andrič.
Projekt Era je eden od dveh večjih projektov, pri katerih se TNP povezuje z drugimi zaščitenimi območji v Alpah. V sodelovanju z avstrijskim narodnim parkom Nockberge želijo doseči napredek pri upravljanju in trajnostnem razvoju parka. Projekt, vreden 60 milijonov tolarjev, je sofinanciran iz programa Interreg. Drugi takšen projekt je Alpencom, njegov glavni cilj pa je postaviti globalni informacijski sistem med zavarovanimi območji v Alpah. »V prihodnosti bo vanj vključenih 350 ustanov s področja Alp,« je prepričan Jurij Dobravec, vodja projekta pri TNP. »S projektom želimo tudi izboljšati splošno znanje o naravi in procesih v njej. Ugotavljamo namreč, da imajo ljudje vse premalo znanja o naravi.« Projekt Alpencom poteka v petih državah (Sloveniji, Italiji, Avstriji, Nemčiji in Franciji, Švica pa nastopa kot opazovalka), »težak« pa je 1.400.000 evrov, od česar bo 750 tisoč evrov prispevala Evropska unija.
Tomaž Branc
V Triglavskem narodnem parku se je letos razrasel problem bivanja na črno. Številni obiskovalci, predvsem iz baltskih držav, pa tudi Čehi, Slovaki in Poljaki, se kaj malo ozirajo na prepovedi v parku in šotorijo, kjer se jim zdi primerno (in brezplačno). Parkovni nadzomiki so letos zabeležili viden porast nedovoljenih šotorenj, večdnevni obiskovalci gora pa že nekaj let poznajo zasedenost bivakov, ki si jih gostje, zlasti novi Evropejci - seveda zastonj, saj je bivanje v njih brezplačno -, prisvojijo tudi za ves teden in jih spremenijo v nekakšen zasebni apartmajček. Možnost brezplačnega in dovolj udobnega bivanja ponujajo tudi na številnih spletnih straneh. Obiskovalci, ki bivake izkoriščajo za to, da visokogorske ture razdelijo na dva dela in v njih prespijo, si pogosto komajda izborijo kak decimeter prostora, zgodi se tudi, da morajo prespati zunaj. Planinsko društvo Jesenice kot oskrbnik štirih bivakov zato resno razmišlja, da bi v prihodnje bivake zaklepalo, ključ pa bi bil na voljo v prostorih društva. Sicer pa se stanje v parku ne poslabšuje, velika večina obiskovalcev se zaveda pomena parka in njegovega varovanja.
