predsedniku PZS iz MORS, kabineta ministra, sekretar Miran Bogataj
Številka: 092-78/2006-4
Datum: 13. 9. 2006
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE
Franc Ekar, predsednik
Zadeva: Stroški posredovanja Gorske reševalne službe – odgovor
V zadnjih dneh nam pošiljate različna novinarska vprašanja glede plačevanja stroškov gorske reševalne službe in v nekaterih tudi že navajate, da bo odgovorilo Ministrstvo za obrambo (konkretno Bogataj). Predlagamo vam, da neposredno na ta vprašanja odgovarjate pri vas, ker sicer ni mogoče zagotoviti ustrezne usklajenosti ali je bilo že odgovorjeno, kaj je bilo odgovorjeno ipd. Izjemoma še enkrat odgovarjamo na vprašanja, ki jih je postavil Franc Miš, prepričani pa smo, da bi lahko ustrezno odgovorili tudi na PZS.
Ad/1 Kdo krije stroške reševanja (v naših gorah) ponesrečenih ali tistih, ki so zaradi objektivnih razlogov zašli v situacijo v kateri je ogroženo zdravje in življenje, vendar niso ponesrečeni?
Stroške reševanja se pokriva v okviru sredstev, ki se zagotavljajo za delovanje gorske reševalne službe preko Uprave RS za zaščito in reševanje oziroma iz sredstev FIHO ter morebitnih drugih virov. Ponesrečenim oziroma ogroženim se ti stroški ne zaračunavajo. Če v reševalni akciji sodelujejo policisti ali pripadniki Slovenske vojske, stroške za njihovo delovanje pokriva Ministrstvo za notranje zadeve oziroma Ministrstvo za obrambo. Če je v akciji uporabljen helikopter dejanske stroške naleta pokrije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, če v reševalni akciji sodeluje zdravnik oziroma če zdravnik odredi uporabo helikopterja. Delo zdravnika je v reševalnih akcijah plačano, če gre za zdravnika reševalca, ki izvaja v dogovorjenem času dežurstvo na letališču Brnik (dežurstvo je vzpostavljeno v času največjega obiska gora), sicer pa tudi ti reševalci delujejo kot prostovoljci. Če v reševalni akciji ni udeležen zdravnik, stroške naleta helikopterja krije ministrstvo, ki je lastnik helikopterja.
Klici za pomoč v sili prihajajo večinoma v regijske centre za obveščanje, ki izvedejo aktiviranje reševalcev v vsakem primeru, ne glede na to ali je že prišlo do nesreče ali gre le za razmere v katerih je ogroženo zdravje ali življenje tistih, ki kličejo na pomoč. V Upravi RS za zaščito in reševanje ne razpolagamo s podatkom, da bi bila v kateremkoli primeru pomoč odklonjena.
Z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami je bila v letu 1994 v 118. členu uvedena možnost, da se od fizične ali pravne osebe, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročila ogroženost oziroma stanje v katerem je bilo potrebno nujno ukrepanje, lahko zahteva pokritje nastalih stroškov. Od preko 2800 reševalnih akcij v tem obdobju v gorah, se je povračilo stroškov zahtevalo v sedmih primerih. Te izterjave so se uveljavljale preko Uprave RS za zaščito in reševanje. Znan pa je tudi primer iz leta 2005, ko je Ministrstvo za notranje zadeve od dveh alpinistov uveljavljalo pokritje stroškov uporabe helikopterja na podlagi dejstev, ki jih je ugotovila policija, ki je neposredno sodelovala v reševalni akciji.
Z vidika ogroženih oziroma prizadetih, je reševanje v gorah tako kot ga izvajamo v naši državi, brezplačno. Zato niso utemeljene in z dejstvi podkrepljene nekatere trditve, da obiskovalci gora ne upajo klicati na pomoč, ker se bojijo, da jim bodo zaračunani stroški pomoči. Tudi pri dosedanji uporabi 118. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami so bili le vodje intervencij oziroma reševalnih akcij tisti, ki so odločali in dajali pobudo, da se v posamičnem primeru zahteva povračilo stroškov. Zato tudi sedaj, kot v bodoče ni bojazni, da se ne bi nujna pomoč nudila vsem, ki bodo za njo zaprosili.
Ad/2 Ali je kakšna razlika glede plačnika stroškov reševanja, če je le-to klasično ali helikoptersko?
Razlika je samo ta, da Zavod za zdravstveno zavarovanje povrne stroške helikopterskega naleta, če je v reševalni akciji prisoten zdravnik, sicer stroški bremenijo dejavnost gorske reševalne službe. Stroški sodelujočih policistov bremenijo Ministrstvo za notranje zadeve, pripadnikov Slovenske vojske Ministrstvo za obrambo, če v akciji sodelujejo v delovnem času oziroma kot letalsko tehnično osebje medtem, ko stroški zdravnikov bremenijo javno zdravstvo, če gre za njihovo sodelovanje v času opravljanja dežurstva na Brniku.
Razloge zakaj smo predlagali dopolnitev 118. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, smo že večkrat pojasnjevali. V preteklih letih smo poskušali z različnimi aktivnostmi spodbuditi, da bi zavarovalnice zavarovale tudi rizik, ki nastaja pri različnih dejavnostih posameznikov (v gorah, jadralni padalci, soteskanje in podobno). Znano je, da razen načelnih podpor, pri tem nismo bili uspešni. Zato smo v Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 28/06) predlagali razširitev 118. člena in sicer tako, da mora fizična oseba, ki je zaradi malomarnosti, neusposobljenosti ali neustrezne opremljenosti povzročila ogroženost ali nesrečo ali stanje, zaradi katerega so nastali stroški nujnega ukrepanja, povrniti sorazmeren delež stroškov intervencije, ki jih določi vlada (tretji odstavek). V četrtem odstavku 118. člena, pa je vlada pooblaščena, da določi dejavnosti pri katerih morajo udeleženci pokriti sorazmeren delež stroškov intervencije ne glede na vzrok in odgovornost za nesrečo in pri katerih morajo biti udeleženci zavarovani za primer nesreče. Sorazmeren delež stroškov krije v teh primerih zavarovalnica oziroma udeleženec, če ni zavarovan.
Za uveljavitev navedene razširitve 118. člena je potrebno sprejeti ustrezno vladno uredbo, ki je načrtovana za prihodnje leto. Vse do tedaj pa se uporaba 118. člena zakona omejuje le na možnost pokritja stroškov nujnega ukrepanja povzročenega naklepoma ali iz velike malomarnosti. Vodja intervencije pa je tisti, ki presoja ali so v določeni reševalni akciji, izpolnjeni pogoji za uporabo omenjenega 118. člena.
Na 3. vprašanje, ki ga postavlja Franc Miš, ne odgovarjamo, ker je namenjeno izključno Planinski zvezi Slovenije.
Vašemu dopisu z dne, 11. 9. 2006 ste priložili tudi vabilo Karlu Erjavcu, članu Vlade RS in ministru za obrambo, da bi se udeležil sestanka na katerem bi obravnavali omenjeno problematiko. Dajete tudi pobudo za sestavo in sklic delovne skupine, ki bo pripravila predlog dopolnila ali podzakonski akt k 118. členu zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Če je s tem mišljeno spreminjanje zakona, potem vas seznanjamo, da na ministrstvu ne razmišljamo o ponovnem spreminjanju zakona, glede priprave podzakonskega akta pa smo zgoraj pojasnili, da ga bomo pripravili v naslednjem letu in v pripravo tega akta bo vključena tudi Planinska zveza Slovenije.
Miran Bogataj
SEKRETAR
Poslano:
- naslovu
- VK
- URSZR
- zbirka dok. gradiva
Odgovor smo dobili danes, v petek, 15. septembra 2006, ob 11:48 z e-pošto od predsednika PZS in poobjava je le malenkostno oblikovno prirejena, vsebinsko pa povsem identična