Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Stroški posredovanja GRS – odgovor

predsedniku PZS iz MORS, kabineta ministra, sekretar Miran Bogataj


Številka: 092-78/2006-4
Datum: 13. 9. 2006


PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE
Franc Ekar, predsednik

Zadeva: Stroški posredovanja Gorske reševalne službe – odgovor

V zadnjih dneh nam pošiljate različna novinarska vprašanja glede plačevanja stroškov gorske reševalne službe in v nekaterih tudi že navajate, da bo odgovorilo Ministrstvo za obrambo (konkretno Bogataj). Predlagamo vam, da neposredno na ta vprašanja odgovarjate pri vas, ker sicer ni mogoče zagotoviti ustrezne usklajenosti ali je bilo že odgovorjeno, kaj je bilo odgovorjeno ipd. Izjemoma še enkrat odgovarjamo na vprašanja, ki jih je postavil Franc Miš, prepričani pa smo, da bi lahko ustrezno odgovorili tudi na PZS.

Ad/1 Kdo krije stroške reševanja (v naših gorah) ponesrečenih ali tistih, ki so zaradi objektivnih razlogov zašli v situacijo v kateri je ogroženo zdravje in življenje, vendar niso ponesrečeni?

Stroške reševanja se pokriva v okviru sredstev, ki se zagotavljajo za delovanje gorske reševalne službe preko Uprave RS za zaščito in reševanje oziroma iz sredstev FIHO ter morebitnih drugih virov. Ponesrečenim oziroma ogroženim se ti stroški ne zaračunavajo. Če v reševalni akciji sodelujejo policisti ali pripadniki Slovenske vojske, stroške za njihovo delovanje pokriva Ministrstvo za notranje zadeve oziroma Ministrstvo za obrambo. Če je v akciji uporabljen helikopter dejanske stroške naleta pokrije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, če v reševalni akciji sodeluje zdravnik oziroma če zdravnik odredi uporabo helikopterja. Delo zdravnika je v reševalnih akcijah plačano, če gre za zdravnika reševalca, ki izvaja v dogovorjenem času dežurstvo na letališču Brnik (dežurstvo je vzpostavljeno v času največjega obiska gora), sicer pa tudi ti reševalci delujejo kot prostovoljci. Če v reševalni akciji ni udeležen zdravnik, stroške naleta helikopterja krije ministrstvo, ki je lastnik helikopterja.

Klici za pomoč v sili prihajajo večinoma v regijske centre za obveščanje, ki izvedejo aktiviranje reševalcev v vsakem primeru, ne glede na to ali je že prišlo do nesreče ali gre le za razmere v katerih je ogroženo zdravje ali življenje tistih, ki kličejo na pomoč. V Upravi RS za zaščito in reševanje ne razpolagamo s podatkom, da bi bila v kateremkoli primeru pomoč odklonjena.

Z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami je bila v letu 1994 v 118. členu uvedena možnost, da se od fizične ali pravne osebe, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročila ogroženost oziroma stanje v katerem je bilo potrebno nujno ukrepanje, lahko zahteva pokritje nastalih stroškov. Od preko 2800 reševalnih akcij v tem obdobju v gorah, se je povračilo stroškov zahtevalo v sedmih primerih. Te izterjave so se uveljavljale preko Uprave RS za zaščito in reševanje. Znan pa je tudi primer iz leta 2005, ko je Ministrstvo za notranje zadeve od dveh alpinistov uveljavljalo pokritje stroškov uporabe helikopterja na podlagi dejstev, ki jih je ugotovila policija, ki je neposredno sodelovala v reševalni akciji.

Z vidika ogroženih oziroma prizadetih, je reševanje v gorah tako kot ga izvajamo v naši državi, brezplačno. Zato niso utemeljene in z dejstvi podkrepljene nekatere trditve, da obiskovalci gora ne upajo klicati na pomoč, ker se bojijo, da jim bodo zaračunani stroški pomoči. Tudi pri dosedanji uporabi 118. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami so bili le vodje intervencij oziroma reševalnih akcij tisti, ki so odločali in dajali pobudo, da se v posamičnem primeru zahteva povračilo stroškov. Zato tudi sedaj, kot v bodoče ni bojazni, da se ne bi nujna pomoč nudila vsem, ki bodo za njo zaprosili.

Ad/2 Ali je kakšna razlika glede plačnika stroškov reševanja, če je le-to klasično ali helikoptersko?

Razlika je samo ta, da Zavod za zdravstveno zavarovanje povrne stroške helikopterskega naleta, če je v reševalni akciji prisoten zdravnik, sicer stroški bremenijo dejavnost gorske reševalne službe. Stroški sodelujočih policistov bremenijo Ministrstvo za notranje zadeve, pripadnikov Slovenske vojske Ministrstvo za obrambo, če v akciji sodelujejo v delovnem času oziroma kot letalsko tehnično osebje medtem, ko stroški zdravnikov bremenijo javno zdravstvo, če gre za njihovo sodelovanje v času opravljanja dežurstva na Brniku.

Razloge zakaj smo predlagali dopolnitev 118. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, smo že večkrat pojasnjevali. V preteklih letih smo poskušali z različnimi aktivnostmi spodbuditi, da bi zavarovalnice zavarovale tudi rizik, ki nastaja pri različnih dejavnostih posameznikov (v gorah, jadralni padalci, soteskanje in podobno). Znano je, da razen načelnih podpor, pri tem nismo bili uspešni. Zato smo v Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 28/06) predlagali razširitev 118. člena in sicer tako, da mora fizična oseba, ki je zaradi malomarnosti, neusposobljenosti ali neustrezne opremljenosti povzročila ogroženost ali nesrečo ali stanje, zaradi katerega so nastali stroški nujnega ukrepanja, povrniti sorazmeren delež stroškov intervencije, ki jih določi vlada (tretji odstavek). V četrtem odstavku 118. člena, pa je vlada pooblaščena, da določi dejavnosti pri katerih morajo udeleženci pokriti sorazmeren delež stroškov intervencije ne glede na vzrok in odgovornost za nesrečo in pri katerih morajo biti udeleženci zavarovani za primer nesreče. Sorazmeren delež stroškov krije v teh primerih zavarovalnica oziroma udeleženec, če ni zavarovan.

Za uveljavitev navedene razširitve 118. člena je potrebno sprejeti ustrezno vladno uredbo, ki je načrtovana za prihodnje leto. Vse do tedaj pa se uporaba 118. člena zakona omejuje le na možnost pokritja stroškov nujnega ukrepanja povzročenega naklepoma ali iz velike malomarnosti. Vodja intervencije pa je tisti, ki presoja ali so v določeni reševalni akciji, izpolnjeni pogoji za uporabo omenjenega 118. člena.

Na 3. vprašanje, ki ga postavlja Franc Miš, ne odgovarjamo, ker je namenjeno izključno Planinski zvezi Slovenije.

Vašemu dopisu z dne, 11. 9. 2006 ste priložili tudi vabilo Karlu Erjavcu, članu Vlade RS in ministru za obrambo, da bi se udeležil sestanka na katerem bi obravnavali omenjeno problematiko. Dajete tudi pobudo za sestavo in sklic delovne skupine, ki bo pripravila predlog dopolnila ali podzakonski akt k 118. členu zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Če je s tem mišljeno spreminjanje zakona, potem vas seznanjamo, da na ministrstvu ne razmišljamo o ponovnem spreminjanju zakona, glede priprave podzakonskega akta pa smo zgoraj pojasnili, da ga bomo pripravili v naslednjem letu in v pripravo tega akta bo vključena tudi Planinska zveza Slovenije.

Miran Bogataj
SEKRETAR


Poslano:
- naslovu
- VK
- URSZR
- zbirka dok. gradiva


Odgovor smo dobili danes, v petek, 15. septembra 2006, ob 11:48 z e-pošto od predsednika PZS in poobjava je le malenkostno oblikovno prirejena, vsebinsko pa povsem identična

 

Kategorije:
Informacije SLO Vse objave

2 komentarjev na članku "Stroški posredovanja GRS – odgovor"

Tone Škarja,

Dober odgovor in jasno napisano, da bo vlada šele leta 2007 sprejela (ob predhodnem sodelovanju prizadetih, torej tudi PZS in GRS) uredbo o uporabi 118. člena. Splača se torej dobro pripraviti, saj gre za določitev meje med še sprejemljivim in nesprejevljivim tveganjem, oziroma med še dopustno in nedopustno malomarnostjo - da o naklepu ne govorimo. Ob konkretnem primeru dveh alpinistov pa gre za presojo oseb, ki jih skoraj "ni", saj bi morala izjavo o grobi malomarnosti in nepotrebnosti klica napisati in podpisati reševalna ekipa, oziroma njen vodja in zdravnik. Tudi strah tistega dekleta, ki se je ubilo v Repovem kotu, je bil povzročen zaradi splošne propagande in širjenja vesti (tudi s strani PZS), da je in bo treba reševanje plačevati. Tega si planinci niso izmislili sami, saj so si le kako leto prej nekateri le malo bolj utrujeni (izčrpani?) brez skrbi pred stroški še lahko privoščili polet v dolino. Vesel sem tudi jasne besede o zdravnikih v tem dopisu.


Miha Avbelj,

Pozdravljeni!

Res je, temeljit odgovor z URZR, a se ob branju postavlja še več vprašanj:

citat: "v preteklih letih smo poskušali ..... spodbuditi zavarovalnice, da bi zavarovale rizik, ki nastaja pri različnih dejavnostih posameznikov...." A pri tem niso bili uspešni. Seveda ne, le zakaj bi se nekdo dodatno zavaroval za plačilo stroškov reševanja v gorah, če za to ni nobene potrebe - klasično reševanje izvaja GRS, ki je prostovoljna neprofitna organizacija, ki se financira iz javnega denarja ter prostovoljnih prispevkov ter ne zahteva plačila za svoja posredovanja - razen v nekaterih izjemnih in gotovo več kot upravičenih primerih - takrat bo izterjavo opravila URZR. Plačevanje helikopterskega reševanja pa imamo vsi slovenski davkoplačevalci urejeno preko osnovnega obveznega zdravstvenega zavarovanja - tako kot urgentni prevoz z rešilcem.

Iz objav in pripomb pa je sklepati, da ni jasno, po kakšnih kriterijih se izstavljajo računi za helikoptersko reševanje posameznikom, ki pa niso bili ponesrečeni oz. oboleli – so se zaplezali, izgubili, ali pa so si morda, kot je zapisal Tone Škarja, zaradi rahle utrujenosti privoščili zastonjski polet s helikopterjem v dolino.… To je ta trenutek edina šibka točka sedanjega sistema plačevanja (helikopterskih) reševanj, saj se zdi, da tu ni jasnih pravil, kdaj je nekdo res tako malomaren, neopremljen.. da je upravičeno poslati mu račun. Domnevati je mogoče, da je ta odločitev celo v rokah nekih uradnikov v bogvekateri pisarni ki odločajo, kakor se jim pač zazdi. Vprašanje je tudi, ali se je sploh vredno ukvarjati s temi nekaj primeri in kakšen namen sploh ima izstavljanje računov. Če gre za kaznovanje, imamo v naši zakonodaji na voljo druge mehanizme, ki so temu namenjeni, predvsem pa so bolj transparentni, saj potekajo prek sodstva. (neupravičeno klicanje pomoči, povzročitev splošne nevarnosti….)

V marsikateri zahodni državi (tudi v nekaterih alpskih deželah) stroške reševanj s helikopterji pokrivajo državni helikopterji (policija, vojska, civilna zaščita…) iz svojih sredstev in ne pošiljajo računov naokrog (kot to počne slovenska policija in vojska) Zlasti bi to veljalo za policijo, saj je v zakonu v policiji (3. člen) jasno navedeno, da je naloga policije varovanje življenja… ljudi. Podobno dikcijo imajo v mnogih drugih državah in je povsem zadostna zakonska podlaga, da tam policija stroške reševanja pokriva iz svojega dela proračuna, tako kot npr. iskalne akcije pogrešanih, kot je bilo omenjeno v eni od pripomb.

A že sprejete spremembe zakonov in uredb kažejo, da se dogaja tektonski premik na tem področju - oblast se je odločila, da reševanje ne bo več storitev, do katere je upravičen vsak slovenski davkoplačevalec, ampak si bomo to morali plačati sami – a davki in prispevki, se zato gotovo ne bodo zmanjšali. Absolutno nesprejemljivo je, da se takšna sprememba zgodi brez javne razprave, brez možnosti, da bi zainteresirana javnost lahko vplivala na odločitev. Ne gre le za tehnično in finančno vprašanje, gre tudi za etična in moralna vprašanja! Poleg tega takšna sprememba za seboj potegne še mnogo drugih stvari, za katere bi porabil več strani, da bi jih opisal, med drugim tudi komercializacijo storitev reševanja, kar potegne za seboj marsikaj. Lep primer za to je kar sosednja Avstrija, kjer na področju helikopterskega reševanja počasi nastaja kaos, ali npr. v ZDA, kjer porazna varnost helikopterjev nujne medicinske pomoči (EMS) izhaja tudi iz dejstva, da so posadke helikopterjev in vodstva tovrstnih podjetij v ostrem konkurenčnem boju prisiljene sprejemati zelo tvegane odločitve. Tržni mehanizmi, čeprav so gonilo sodobnega sveta, včasih vendarle ne prinesejo najboljše rešitve.

Zaradi vsega povedanega na teh spletnih straneh bi po mojem kazalo čim prej organizirati “okroglo mizo”, kjer bi najprej skušali izoblikovati stališča do nastale situacije in se pripraviti na naslednje korake, kot je dobro predlagal Tone Škarja. Če ni dovolj zaupanja v vodstvo PZS, (ki bi, formalno gledano, moralo zastopati interese planincev) je to lahko za začetek povsem neformalno, saj koneckoncev situacija ne zadeva le člane PZS – morda bi kazalo povabiti tudi druge zainteresirane, ki jih predlagane spremembe zadevajo (npr. jadralni padalci preko Zveze za prosto letenje ipd.)

A časa ni na odmet. Vlada svoje uredbe, v kateri naj bi definirali, v katerih dejavnostih stroški reševanja niso več pokriti z osnovnim zdravstvenim zavarovanjem, gotovo ne bo obeladanila v skrajnem roku, saj bi to bilo le nekaj mesecev pred parlamentarnimi volitvami. Uredba pa bo verjetno prinesla slabo novico mnogim ljudem.

Še najbolj pa bi pomagalo, če bi našli odgovore na vprašanje, kako preprečiti, da bi skupina (tujih) tabornikov krenila na Bavški Grintavec, obuta v superge in sandale, ali trojka mladcev krenila na Prisank navkljub napovedanim nevihtam, ali gruče planincev prožile kamenje druga na drugo na Komarči, brez da bi kdo nosil čelado, namesto da bi se v nedogled dogovarjali, kaj je majhna in kaj huda malomarnost, ki si zasluži zasoljen račun. Kjer se prerekata dva, tretji dobiček (od njiju) ima.

Srečno!

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27677

Informacije

Informacije