Borut Peršolja: Trdota (gore in njenega) človeka
(Objava ni sponzorirana.)
Mauro Corona, prevedel Jernej Šček:
Zadnje izpovedi
UMco 2022: 160 strani, ISBN: 978-961-7136-17-3, cena: 18,90 €
Knjigo sem od založbe UMco dobil brezplačno – kot recenzijski izvod.
(Opozorilo: Prispevek razkriva odlomke ali odločilne podrobnosti vsebine knjige. Številka v oklepaju je navedba strani v knjigi.)
***
Nadaljujem tam, kjer sem nehal ob predstavitvi prve Coronove knjige, prevedene v slovenski jezik. Če sem za knjigo Kot kamen v večnem toku napisal, da gre za sila nenavadno reč, ta oznaka velja tudi za to besedilo. Le da gre tokrat za svaštarnico, zbirko misli na številne teme (o tišini, ranljivosti, smrti, prijateljstvu, ljubezni …) in s številnimi sklicevanji na novotarije (strankarska politika, resničnostni šovi, samooskrba, reklame, potrošništvo, turizem …). Corona, furlanski alpinist in kipar, suvereni vaški posebnež (mednarodnih razsežnosti), razlaga svoje misli ter izkušnje in skače s primeri v otroštvo, v gozd, v gore, pa tudi tja, kjer ga (»Domišljav človek sem. Iz strahu. Pa tudi zoprn, ohol, prevzeten.« (100)) samotneža in odljudneža ne bi niti najmanj pričakovali.
Tragedija doline Vajont in vse, kar se je dogajalo pred njo in potem, je zgodba človeka, odločevalca, lastnika in prebivalca. Včasih se zazdi, da je sama tragedija (strnjena v nekaj minut hudourniške groze) le eksplozivni drobec, ki se razleze v mučna leta in desetletja poniževanja mrtvih in preživelih. Corona izbruha žalost, srd in jezo v enem valu, pri čemer se bralec na koncu kljub vsemu vpraša, kaj je želel povedati? In kaj je nauk te tragične epizode v življenju gora?
***
»Lastna sreča, tuja zavist.« (20)
»Ni res, da mi plezanje na goro vliva pogum – posran sem od strahu! In glej, dober razlog za vzpon na vrh, da zberem pogum, da poiščem odločnost, da utrdim zaupanje vase. Pri plezanju mi kri še vsakič zastane v žilah.« (29–30)
»Tudi v gorsko okolje so zalezli modni trendi, obleka in obutev po zadnji modi. Je to mogoče? Nekoristnost, površinskost in banalnost so presneto nalezljive in dedne bolezni …« (82)
»Toda v plezanju, kjer sem imel kaj pokazati, sem bil tak nasilnež, da si ne bom odpustil. Preplezal sem več kot tristo prvenstvenih smeri, vse so ekstremne, na meji smrtno nevarnega. … Pravi spomenik človeškemu idiotizmu, ugotavljam danes. nekoč sem alpinista ponižal s tem, da sem novo smer povlekel tam, kjer nemu ni uspelo.« (102)
»Jaz bi svedrovec prepovedal z zakonom, ker uničuje goro, jo dobesedno posiljuje. Kot če bi zgrabil žensko, ki ti ne da, in jo posilil. Povsem enaka metoda. S to razliko, da boš za posilstvo ženske upravičeno obsojen, posiljevanje gora pa dovoljujejo.« (103)
***
Zagrizenih čudakov, kakršen je Mauro Corona, je čedalje manj. Toda edini resnično pomembni zagrizeni čudak je pokrajina. V kateri rastemo, se oblikujemo in kljubujemo. Nobene poti ni, tlakujemo jo s hojo.