Slovenske novice, 28.06.04, Dan v novicah - Mirko Kunšič: Bo očak Triglav, ki ga je v najboljših poletnih dneh naskočilo tudi več sto planincev, letos sameval?
Triglav moj dom, kako si ti sam!
Bo očak Triglav, ki ga je v najboljših poletnih dneh naskočilo tudi več sto planincev, letos sameval? – Bo puščal k sebi ker osvajalce z derezami, cepini in čeladami? – Za zdaj so razmere nad 2200 metri zimske, pot od Kredarice do najvišje točke Slovenije na nekaj odsekih izjemno nevarna, Aljažev stolp je do polovice v odeji – Kranjčan Rafko L. zdrsnil na Kačjem jeziku
Kredarica, 27. junija
Gorski vodnik in gorski reševalec Klemen Gričar iz Kranjske Gore je pred dvema dnevoma peljal na vrh Triglava Irce. Navezane in primerno alpinistično opremljene za zahtevno turo.
»Trenutno je vzpon na teme Triglava zahtevnejši, kot je bil pozimi. S cepinom je treba izsekavati stopinje, brez vrvi pa tako ali tako ne gre pri vodenju. Obvezna je zaščitna čelada in velika previdnost pri prečenju snežišč, da nas ne preseneti kakšna ledena past pod snegom, ki ga je še veliko v visokogorju,« pove Gričar in dodaja, da so od Kredarice do vrha trenutno vsaj tri zelo nevarna mesta. Janko Rekar, opazovalec v najvišji meteorološki opazovalnici v državi in gospodar Triglavskega doma na Kredarici je sredi minulega tedna pomagal pri logistiki prve letošnje nošnje tovorov s helikopterjem do koč v visokogorju.
»Tretjo sezono že oskrbujemo koče v visokogorju. Pilot Franci Lajovic je po natančnem načrtu letenja odpeljal s Pokljuke osebje na Planiko, Kredarico, Sedmera jezera, Dolič, Vodnikovo in Staničevo kočo in Prehodavce. Njegov kolega pa je s transportnim helikopterjem pobiral 800 kg vreče različnega tovora za vse te koče. V nekaj urah smo tako znosili 20 ton tovorov in oživeli koče z oskrbniki in njihovimi ekipami«, pove Roman Bernard, direktor podjetja FlyCom, ki ima več helikopterjev.
Letos več
Da je nad 2200 metri res veliko snega smo se prepričali tudi sami, Janko Rekar pa trdi, da ga je tam letos več kot v minulih letih.
Bela pot, vodi me ... Foto Mirko Kunšič
»Nižje ga je manj. Metereološko je bila zima povprečna. Z manj jesenskimi in več pomladanskimi padavinami. Na Kredarici smo namerili 5 metrov snega, kar je po naših merilih v mejah normale. Sneg ni zbit in zmrznjen zato menim, da bo hitreje kopnel. Pred tremi leti smo ga namerili rekordnih 7 metrov. Zimski obiski Kredarice so bili, zaradi vremensko slabih vikendov med najslabšimi v zadnjih letih. Ko sonce dobiva moč stanjša snežno odejo dnevno tudi za četrt metra. Planincem svetujem naj se držijo označenih poti pa bodo lahko tudi čez zasnežene dele varno prišli s primerno obutvijo. Od Kredarice do vrha vzpon neizkušenim trenutno odsvetujem, Aljažev stolp je še do polovice oklenjen v sneg,« opiše snežna dogajanja v visokogorju Janko Rekar, ki je 35 let preživel izmenoma v meteorološki opazovalnici.
Pod Oltarji
Reševanja v tem tednu, konkretno tudi sobotno v Kačjem jeziku pod Oltarji, imajo skupni imenovalec. Zdrs na snegu, ali ledu. Tako so bohinjski gorski reševalci v petek oskrbeli ranjeno Madžarko, ki je v skupini sestopala s Kredarice čez Konjski preval proti Vodnikovi koči. V zasneženi strmini ji je vzelo tla pod nogami. Zdrsnila je in se hudo ranila.
V soboto sta pilota helikopterja Slovenske vojske peljala dežurno ekipo gorskih reševalcev letalcev in zdravnika pod ostenje Oltarjev. Od tam so dobili popoldne zaprosilo za reševanje. Kranjčana, 48-letni Roman P. in šest let mlajši Rafko L., izkušena planinca sta sestopala s sedla med Velikim Oltarjem in Veliko Martuljško Ponco. Starejši je po strmem Kačjem jeziku oddrsaval s kratkimi smučmi, drugemu se je pri sestopu z derezami odlomila ledena plošča. Zdrsel je 150 metrov in hudo ranjen obležal v vznožju. Med drsenjem se je ranil po glavi in nogah, tako da sam ne bi mogel sestopiti v dolino. Nihče od njiju ni imel zaščitne čelade, medtem ko sta vso ostalo alpinistično opremo imela in jo tudi uporabljala. V visokogorska brezpotja Oltarjev odhajajo le izkušeni planinci. Rafka so odpeljali v jeseniško bolnišnico.
Ob derezah, cepinu, vrveh bo letos obvezen del osebne zaščitne opreme tudi čelada. Alpinistična oprema je tako trenutno še vedno zakon pri vzponih na Malo Mojstrovko, Prisank in ostale vrhove. Poznavalci trdijo, da bo potrebna največja previdnost pri prečenju snežišč.
Toni Smolej, načelnik Komisije za GRS je prepričan, da gre nekaj manj reševanj, kot lani v tem času, na račun vremensko slabih vikendov, ko so rekreativci ostajali v dolini.
»Nekaj več kot 70 reševanj smo opravili letos. V gorah je umrlo 6, preostalih pet pa v nesrečah v gozdu in nad dolinam kamor nas iz centrov za obveščanje pokličejo, ko lahko pomagamo. Če so prisojna pobočja sredogorja in visokogorja kopna, je na senčnih straneh, nad 2000 metri še vedno zima - s snegom, ki se sicer do 10 cm ojuži, pri predelavi pa se pod njim skriva led, ki zna biti nevaren pohodnikom. GRS svetuje, da je treba imeti s seboj dereze, cepin in čelado. Z analizami smo ugotovili, da so poškodbe glave pri gorskih nesrečah na drugem mestu. Prav tako bo potrebna še dodatna previdnost na poteh in brezpotjih, saj se gore še niso otresle čez zimo zrahljanih skal,« dodaja Smolej.
Svet pod Triglavom, pogled od Vodnikovega doma; foto Mirko Kunšič
Njegov kolega, načelnik postaje GRS Tolmin
Žarko Trušnovec nas je v soboto obvestil, da so bili letos že v 25 reševanju, lani so jih vse leto opravili 42, od tega kar 18 tako imenovanih padalskih.
Mirko Kunšič
Manjka fotografija
Vstop na Triglav s Kredarice še spi globoko pod odejo. (Foto: Mirko Kunšič)