Delo, Trip - Marjana Hanc: Gorenjska v malem - Občina Tržič ponuja razkošje poti in vabi, da obiskovalci na svojih stezicah najdejo skrite »sladkorčke«
Resda nimamo morja, po turistični razvitosti se ne moremo primerjati z Bledom ali Kranjsko Goro, živimo pa v kraljestvu kamna in vode in kar 70 odstotkov naše občine prekriva gozd, radi ponosno povedo Tržičani.
Po obnovi koče na Zelenici, odprtju 12-kilometrske krožne Rožnovenske poti od bazilike Marije Pomagaj na Brezjah po starih romarskih poteh in šestkilometrske Poti treh zvonov, ki vodi iz Sebenj po krajinskem parku Udin boršt in Žiganji vasi nazaj do Sebenj, ter zadnji lanski obnovi razgledne učne poti od Čadovelj do Doline v Dovžanovi soteski je Tržič dobil prepoznaven turistični logo oziroma celostno grafično podobo za turizem. Logotip ima poudarjeno formo Košute oziroma hiš na mestnem trgu, prepleten je s črtami, ki ponazarjajo planinske, tematske in druge poti, ter ima slogan »Razkošje poti. Izberi svojo.«. Da je Tržič nebrušeni biser, dokazuje tudi pravkar izdani prvi tržiški turistični vodnik Po Tržiču in okolici, ki ga je napisal Marjan Žiberna, uredila pa Jana Babšek. Na 120 straneh razkriva, katere zanimivosti so v 34 naseljih, v katerih živi 15.500 ljudi, in kje je mogoče loviti ribe, se podati na fotolov ter katerih prireditev ne kaže zamuditi. Najbolj znana in obiskana je Šuštarska nedelja septembra, prejšnji konec tedna je bil Minfos (mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja), drugo nedeljo septembra je mednarodna dirka starodobnikov po stari cesti na Ljubelj, na predvečer gregorjevega na bregovih Tržiške Bistrice mečejo »vuč u vodo« oziroma spuščajo gregorčke, v drugi polovici avgusta na starem Ljubelju pripravijo ples brez meja, na posebnem festivalu so doslej junija kuhali tržiške bržole, zdaj pa razmišljajo, ali ne bi te prireditve prestavili na kakšen drug termin ... V vodniku je priložen zemljevid v merilu 1 : 30.000 in na njem so poleg prej naštetih tematskih poti označene tudi Bornova pot na Preval, planinske poti na Kriško goro, dom pod Storžičem, Dobrčo, Zelenico, Kofce in Tematska pot Konšca ter seveda znamenitosti ter turistične kmetije in planšarije. Nekatere sladkorčke so, kot so poudarili na predstavitvi vodnika, nalašč pustili skrite, da jih obiskovalci najdejo sami.
Gorenjska plaža
Na turističnih kmetijah na območju občine Tržič je na voljo 70 sob, 250 jih je v planinskih kočah, turisti se ustavljajo tudi v avtokampu v Podljubelju. Na leto imajo v Tržiču le okoli 2000 prenočitev, kar je enako kot v kočah na Zelenici in Dobrči, ki ju imajo Tržičani za svoji, toda formalno sodita v sosednji občini, Žirovnico in Radovljico. Samo mesto Tržič naj bi postalo zanimivejše za obisk tudi zaradi nedavnega odprtja Slovenskega smučarskega muzeja v sklopu Tržiškega muzeja, ob vhodu v mesto naj bi še to poletje zaživela Gorenjska plaža, ki pa ne bo le kopališče in prireditveni prostor, ampak kraj, kjer bo mogoče pokusiti lokalno kuhinjo. V središču mesta je namreč obnovljeno gostišče Sluga zdaj že nekaj časa zaprto, zaprto je tudi gostišče na Ljubelju. Lani urejena razgledna pot po Dovžanovi soteski je bila po februarskem žledolomu precej prizadeta, občina je namenila 10.000 evrov za to, da je vnovič prehodna in varna za pohodnike, odpravljena sta tudi zemeljska plazova Polana nad Slapom in Zali rovt. Prav tako ni težko priti do priljubljene koče na Kriški gori (1471 metrov), ki ima na leto 40.000 obiskovalcev, in tudi ne do 873 metrov visokega Kamneka, vzpetine nad Tržičem, ki nima nobenega doma, a se v knjigo vpiše več kot 20.000 pohodnikov. Na Kofcah, kjer slovimo po velikih porcijah sirovih, čokoladnih in borovničevih štrukljev, je planinski dom, ki je v lasti Planinskega društva Tržič, odprt vse leto ob koncih tedna in praznikih, od 15. junija do 15. septembra pa vsak dan. V vpisno knjigo se vsako leto vpiše 15.000 planincev, a obiskovalcev je zagotovo še enkrat toliko, je pojasnil najemnik Peter Vogelnik.
Dolinski dnevi
Strokovna sodelavka TPIC Tržič Petra Hladnik je poudarila, da je tržiška pokrajina z gozdovi in planinskimi travniki ter bogato kulturno in naravno dediščino mikavna za vse, ki si želijo oddiha na krajših izletih ali daljših turah. »V zadnjem obdobju smo namenili pozornost predvsem Dovžanovi soteski, ki je zaradi fosilnih najdb postala svetovno znana že pred stoletjem. Samo v Dolini (v Dovžanovi soteski) je toliko biserov, da bi zanje potrebovali dva ali tri dni, da bi jih spoznali,« je dejala in dodala, da so letošnji Dolinski dnevi tudi oblika sodelovanja domačinov, ki si želijo prebuditi sotesko iz spanja. V prihodnje se bodo turistični delavci lotili pisanja programov, na vrsto bo prišla tudi obnova dotrajane Radetzkyjeve poti, imenovane po avstrijskem feldmaršalu, ki je nekaj časa živel v Tržiču.
Marjana Hanc