Delo, 21.04.05 – Breda Ogorelec: Mnogi poklicni naravovarstveniki vsak dan doživljajo stiske, ker jim manjka javne podpore, še več, pogosto ljudje njihove predloge celo odklanjajo
ZNANOST
Interpretacija narave
Tudi knjig ne beremo stoje
»Kdaj greste v muzej? Kadar pride na obisk sorodnik, ki bi se ga radi čim prej znebili,« nas je na predavanju izzival John Veverka, eden od vodilnih ameriških strokovnjakov za interpretacijo. In res, marsikdo še vedno misli, da so v muzejih le vitrine z zaprašenimi eksponati. Enako velja za učne poti – številni so prepričani, da so namenjene šolarjem, turistom pa ne.
Mnogi poklicni naravovarstveniki vsak dan doživljajo stiske, ker jim manjka javne podpore, še več, pogosto ljudje njihove predloge celo odklanjajo. Na to težavo se lahko odzovejo na dva načina. Lahko sedejo v kot in tožijo nad nerazumevanjem, kratkovidnostjo, nezanimanjem in nevednostjo ljudi, življenje pa teče svojo pot. A vse več je tistih, ki poskušajo pridobiti podporo javnosti. Interpretacija je eno izmed zelo učinkovitih vrst orodja, ki jim pri tem lahko pomaga.
Interpretacija narave podira pregrade med strokovnjaki, latinskimi imeni vrst, zapletenimi erozijskimi procesi, tektoniko plošč, ekosistemi – in obiskovalci, turisti, ljubitelji narave. Ena od njenih definicij pravi, da prevaja iz jezika strokovnjakov v poljudno obliko.
Je stroka, ki pri ljudeh zbuja pozornost, spodbuja navdušenje za naravo, pripoveduje nekaj novega, a tako, da je to povezano z našim vsakdanjim življenjem. Podučuje tako, da se ljudje pri tem zabavajo in jim je prijetno. Vse to zato, da bi ljudje naravo bolj cenili in varovali.
Od narodnega parka Yosemite do Slovenije
Vse skupaj se je začelo v ameriških narodnih parkih. Leta 1981 je
John Muir z izrazom interpretacija opisal neposredno doživljanje narave. Njegovo razmišljanje je tudi močno vplivalo na ustanovitev narodnega parka Yosemite. Od 40. let prejšnjega stoletja se je uradno uporabljal izraz »park interpretation«. Nato je novinar, pesnik in pisatelj Tilden Freeman pred 60 leti ugotovil, da je stik z obiskovalci najšibkejša točka narodnih parkov v ZDA, in postavil temeljna načela interpretacije.
Ta posebna zvrst komunikacije se je pozneje krepila in širila, zlasti v anglosaksonsko govorečih državah (Kanada, Velika Britanija, Avstralija), v zadnjem desetletju močneje tudi drugod po Evropi, zlasti v Nemčiji.
Interpretator je v ZDA poklic že pol stoletja, v Sloveniji pa smo bili doslej pretežno samouki. Prvo usposabljanje je bilo jeseni 2003, ko je Agencija RS za okolje pripravila delavnico o interpretaciji geološke dediščine, ki sta jo vodila strokovnjaka škotske organizacije za varstvo narave Scottish Natural Heritage. Septembra lani je seminar in delavnico o interpretaciji narave vodil John Veverka, nekdanji ranger in nato univerzitetni predavatelj.
Od januarja 2005 je vsem, ki pripravljajo nove učne poti, vodijo v turistične jame in rudnike, urejajo muzejske zbirke in razstave, pišejo zgibanke in druge poljudne publikacije, na voljo spletna stran Interpretacija narave. Tu lahko najdejo praktična priporočila, primere dobre prakse, arhiv člankov, poročila z delavnic. Za vedoželjne so zbrane sorodne spletne strani v Sloveniji in številni spletni priročniki v tujini.
Več kakor sto zanimivosti
Slovenija se ponaša že z vrsto ureditev za obiskovalce. Že samo učnih poti je po ocenah med osemdeset in sto. Za to zavidljivo številko ima največ zaslug Zavod za gozdove Slovenije, urejajo pa jih tudi društva, občine, naravni parki in drugi. Tu je še več kakor dvajset javnih in zasebnih muzejev z naravoslovnimi zbirkami, živalski vrt, arboretum, akvariji, terariji, številne kraške jame in rudniki, urejeni za turistični obisk. Informacijske točke so uredili v ducatu naravnih parkov, od Trente do gradu Grad na Goričkem. Kratke predstavitve dobre stotine zanimivosti so na spletni strani
Za ljubitelje narave.
Mnogi dobivajo številne zadovoljne obiskovalce. Nekatere predstavitve pa so ujete v zanko hermetične strokovnosti. To se kaj rado zgodi ne le našim strokovnjakom, temveč tudi drugod po svetu. Kaže pa na to, da svoje delo visoko cenijo, a ga ne vrednotijo. Ne zdi se jim namreč potrebno preskusiti svoje predstavitve v živo, z obiskovalci in na podlagi njihovega odziva odpraviti pomanjkljivosti. Ne vprašajo se, ali je njihovo sporočilo sploh doseglo javnost ali je bilo zapisano v obiskovalcem težko razumljivi strokovni latovščini.
Obiskovalec je pomemben
Pri interpretaciji postavimo v žarišče pozornosti obiskovalca. Marsikateri prijem je podoben kakor pri ustvarjanju reklam. Tudi pri predstavljanju narave ali kulturne dediščine upoštevamo psihologijo obiskovalcev, njihove potrebe. S provokativnimi naslovi izzivamo, zbujamo pozornost. Zavedamo se, da naši obiskovalci preživljajo svoj prosti čas. Da večina ljudi knjig ne bere stoje in da torej tudi pano v muzeju ali na učni poti prenese le nekaj vrstic besedila. Če smo predolgi ali nezanimivi, nam bodo obiskovalci preprosto ušli.
Interpretacija je v oporo tistim, ki varujemo naravo in kulturno dediščino, a hkrati bogati turistično ponudbo. Ponuja doživetje, ki je v turističnem gospodarstvu vse bolj cenjeno. Nekateri celo pravijo, da naš čas označuje ekonomija doživetij. Škoda bi torej bilo, da kakovostnega strokovnega naravovarstvenega in konservatorskega dela z uporabo interpretacije ne bi dvignili na še višjo raven.
Breda Ogorelec
Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana