Tiktok in bulerji
Takšen primer je bil denimo konec tedna, ko sta se mlada Nizozemca nad smerjo Peto žrelo na Storžiču zaplezala v megli. Kot so opozorili kranjski policisti, sta bila neprimerno opremljena, brez čelad in varovalnih pasov ter v neprimerni obutvi. Natančneje: 23-letna planinka se je na pot podala v bulerjih. Pohodnika brez planinskega in alpinističnega znanja, ki sta se na pot menda odpravila po tem, ko sta si ogledala objavo na tiktoku, so nato s helikopterjem spravili na varno v dolino.
Cena helikopterja bell 412, ki se uporablja za gorsko reševanje, je po podatkih vojske 2630 evrov na uro (brez DDV), samo vrednost sobotnih reševanj je ovrednotena na nekaj manj kot 15.570 evrov. Stroški se krijejo iz proračunske postavke vojske. »15. polk vojaškega letalstva ima za leto 2023 na tej postavki načrtovanih 2,5 milijona evrov, zajema pa helikoptersko nujno medicinsko pomoč, prevoze inkubatorja in reševanja v gorah,« so pojasnili v službi za odnose z javnostjo.
Poleg vojaških pri reševanju pomagajo policijski helikopterji. Z njimi so letos opravili 67 reševanj v gorah z okoli 78 urami naleta, večino, 56, od začetka junija, samo avgusta 14. Strošek ure leta policijskega helikopterja AW169 s posadko je dobrih 3100 evrov (brez DDV). Sredstva za delovanje letalske policijske enote se v tem primeru zagotavljajo iz proračuna policije, kot so odgovorili v njihovi službi za odnose z javnostjo.
Strošek helikopterja in pripadajoče ekipe je le del vseh, ki nastanejo ob takšni intervenciji v gorah. Na GRZS natančne ocene stroškov, ki so jih imeli v devetih sobotnih intervencijah, še nimajo, predvidevajo pa, da znašajo od 4000 do 5000 evrov. Pri vseh je bil razlog za posredovanje bodisi izčrpanost bodisi so planinci zašli s poti ali se zaplezali. Najzahtevnejša posredovanja so običajno stenska reševanja, v sobotnem primeru je bilo to reševanje iz severne stene Triglava.
Glavne postavke stroškov reševanj pri GRZS so povračilo stroškov prevoza na intervencijo, refundacija osebnega dohodka reševalca, če mora na intervencijo v službenem času, prehrana, če posredovanje traja dlje časa, in nadomestilo za opremo.
Ostali bodo prostovoljci
Lani so na GRZS za neposredne stroške reševanja, ki jih sestavljajo povračila potnih stroškov za prevoz na intervencijo in osebnega dohodka za čas reševalca na intervenciji ter stroški prehrane, porabili dobrih 123.500 evrov. V znesek, kot so dodali, niso všteti stroški njihove opreme, vozil, prostorov ... Prav tako ni ovrednoteno prostovoljno delo reševalcev. »Gorski reševalci v Sloveniji smo prostovoljci in bomo ostali prostovoljci, druge stroške reševanja pa s financiranjem GRZS prek uprave za zaščito in reševanje in državnih prevoznikov poravnajo slovenski davkoplačevalci. Glede na to, da smo lani v več kot polovici primerov reševali tujce, pri GRZS menimo, da bi bilo treba poiskati način, kako bi stroške reševanja (z ustreznim zavarovanjem) poravnali tudi tuji obiskovalci gora.«
Zaprte planinske poti
Zaradi nedavnih ujm je še vedno zaprtih nekaj planinskih koč predvsem v Zgornji Savinjski dolini in na Koroškem. Prav tako so na prizadetih območjih zaprte številne planinske poti, v Zgornji Savinjski dolini tudi tamkajšnji del Slovenske planinske poti. Na planinski zvezi zato planincem svetujejo, da pred obiskom gora preverijo njihovo aplikacijo maPZS.
Če bi uveljavili zaračunanje reševanja, bi bilo reševanj tujih obiskovalcev manj, ugotavljajo pri GRZS. »Marsikateri tuji turist, ki nima nobenih izkušenj z gorami, bi ob informaciji, koliko lahko stane reševanje, ravnal veliko bolj odgovorno, na turo bi se bolje pripravil, izbral bi primernejši cilj ali najel gorskega vodnika, za reševanje v gorah bi se ustrezno zavaroval, kot je uveljavljena praksa v tujini.«
Kar zadeva domače obiskovalce, pa menijo, da zaračunavanje reševanja ne bi bistveno vplivalo na število nesreč, saj je treba upoštevati slovensko tradicijo gorništva in množičnega obiskovanja gora ter posebno vlogo, ki jo imajo te v slovenski zavesti. »Če bi reševanje zaračunavali, bi se nekateri domači planinci sicer verjetno vedli bolj odgovorno, nekateri, ki dodatnega zavarovanja ne bi imeli, pa morda ne bi poklicali na pomoč in bi bile lahko posledice zato še hujše.«
Ura reševanja s helikopterjem stane približno tri tisoč evrov, v to pa še niso všteti stroški gorskih reševalnih služb. FOTO: GRZS
Različne države, različne ureditve
Druge države imajo glede plačila reševanja v gorah različne ureditve. V Italiji ga ne domačinom ne tujcem ni treba plačati, izjema je Južna Tirolska, kjer se stroški krijejo iz zavarovanja. Na spletni strani Dolomitov, ki so priljubljeni pri slovenskih pohodnikih, plezalcih in smučarjih, je mogoče prebrati, da je bilo reševanje dolgo brezplačno, v zadnjem desetletju pa ga zaračunavajo zaradi visokih stroškov zlasti helikopterja, ki stane okoli 90 evrov na minuto.
Tudi iz Avstrije je pred kratkim prišla vest, da bodo morali pohodniki iz Belgije plačati reševanje z 2946 metrov visoke gore Schesaplana, saj za pot niso bili ustrezno pripravljeni. Ker so stroški reševanja lahko zelo visoki, pohodnikom in drugim obiskovalcem gora v Avstriji svetujejo zavarovanje.
V Nemčiji je planinec večinoma sam odgovoren za stroške reševanja; če se poškoduje v gorah, mora plačati prevoz s helikopterjem, zavarovalnica pa pokrije vožnjo z rešilcem in stroške zdravljenja. Če se zapleza, izgubi ali ga pogrešijo svojci in pokličejo reševalce, prav tako sam poravna stroške reševanja in ekipe. Morebitno zdravljenje krije zavarovalnica, zato tudi ponujajo posebna zavarovanja za planince.
V Franciji so gorske reševalne intervencije v pristojnosti javnih služb (policistov, žandarjev in gasilcev) in strošek države, torej brezplačne za ponesrečenca. Zimska smučišča in proge za tek na smučeh so drugačna zgodba, na njih zagotavljajo reševanje občine, in to ne zastonj.
Na Norveškem, Poljskem, v Španiji (razen posameznih regij), Veliki Britaniji za reševanje ni treba plačati, prav tako ne v Argentini in Kanadi. Tudi v večini švicarskih kantonov je gorsko reševanje del javne službe, morajo pa ponesrečenci poravnati morebitni helikopterski prevoz.
Slovenci, ki se odpravljajo v tujino in nameravajo tam obiskati gore, se lahko zavarujejo tudi za takšne primere. Pri Zavarovalnici Triglav sodijo tovrstni nepredvidljivi dogodki v sklop zavarovanja potovanj v tujino, ki ima tri pakete. »Strankam svetujemo, da paket izberejo glede na območje potovanja in glede na to, kakšne bodo njihove dejavnosti. V nekaterih državah so namreč storitve pričakovano dražje. Med takšne sodijo tudi helikopterski prevozi, s katerimi pogosto poteka reševanje v gorah,« so sporočili s Triglava.
Do zdaj so že imeli primere kritja stroškov reševanja v gorah, največ v sosednjih državah, Avstriji in Italiji. Stroški reševanja so, kot so odgovorili, v posameznih državah različni in odvisni tudi od tamkajšnjega standarda. Najvišji znesek, ki ga zavarovalnica plača za reševanje v gorah, je odvisen od paketa (paket A 5500 evrov, paket B 17.000 evrov in paket C 22.000 evrov).
Pri zavarovalnici Generali stroške »iskanja in reševanja v gorah ali na morju« krijejo iz zavarovanja Tujina. Zavarovalne vsote so različno visoke glede na kombinacijo kritij, okvirno pa od 2500 evrov navzgor, odvisno od države in kompleksnosti primera, so odgovorili.