Večer, Potovanja - Janez Mihovec: Pomladna poslastica nad dolino Krme. Eden lepših turnih smukov.
Nad dolino Krme se v Julijskih Alpah kar sami od sebe ponujajo trije turni smuki. Eden je lepši od drugega. Najbolj obiskan je tisti s Kredarice, drugi je s Planike, najbolj samoten, a prav poseben, pa je tisti z Doma Valentina Staniča, kot je uraden naziv koče med Begunjskim vrhom in Rjavino.
Katerekoli izmed teh turnih smukov si izberemo, se je za vsakega potrebno pošteno potruditi. Začnemo torej na parkirišču v zatrepu doline. Uhojena pot proti Kredarici nas popelje mimo planin Malo polje in Zgornja Krma. Pri gornji planini se obrnemo ostro na desno in še nekaj časa sledimo poti proti Kredarici. Vendar se že po pol ure hoda pot za Kredarico odcepi na levo, mi pa nadaljujemo kar preko pobočij gore Rž proti Kravji dolini. Do tu je strmina še sorazmerno zložna, a se v Kravji dolini vse spremeni. Lovska steza proti Rjavini gre naravnost, mi pa zavijemo ostro na levo. Naš cilj je sedlo Ravnica med Ržjo in Rjavino.
Vzpenjamo se po sedaj zelo strmi in široki dolini. Ni potrebne veliko domišljije, da postane jasno, da je tu nekoč tekel manjši ledenik, ki se je nato kot stranski ledenik pridružil glavnemu, ki je tekel naravnost po dolini Krme. Na naši levi se vidi mogočna stena Rži. Gora ni tako znana. Kriv je pravzaprav njen sosed Triglav, zato se dostikrat prezre. Čisto po krivici. 2538 metrov visoka gora ima visoko v pobočju mogočno naravno okno, eno največjih v Sloveniji.
Ob vzponu nam ne preostane drugega kot trmasto gristi kolena. Po kar nekaj urah vzpona je končno Ravnica po Ržjo na dosegu roke. Gre za uravnavo med Ržjo, Rjavino, Vrbanovo Špico in Begunjskim vrhom. Takoj za njo pa se že začne Triglavski ledenik. Ravnica je nekaj deset metrov višja od koče, ki ima višino 2332 metrov. Vendar smo tu že zmagovalci. Koča je oddaljena le še dobrih deset minut hoje in cilj je dosežen.
Dom Valentina Staniča je pozimi zaprt. Pozdravi nas le zimska soba. Vendar pa se splača pogledati naokoli. Smo sredi Julijskih Alp in vse skupaj je podobno zimski pravljici. Sončiš se na klopci pred kočo. Od nekod se priklatijo kavke in neutrudno žicajo za grižljaj. Najlepši so dnevi, ko ni vetra, in takrat bi tako na toplem človek z veseljem kar malo dremuckal.
Vendar pa je pred nami še tisto pravo. Vrnitev na smučeh. Ja, pri turnem smučanju je pač tako. Pet ur hoje do vrha, nato pa smučanje, ki se tako hitro konča. Naporno sicer, da bolj ne bi moglo biti. Vendar pa je turni smuk z Doma Valentina Staniča vreden vsakega centimetra. Spustimo se lahko v dolino Kot, lahko pa tudi kar po smeri pristopa, nazaj v Krmo.
Po nedotaknjenem celcu se da navkljub vsemu smučati skorajda tisoč petsto metrov višinske razlike. Običajno do gozdne meje, ki je na zemljevidu označena z oznako "Pri debeli bukvi. Od tu je do avtomobila še uro hoda. Dovolj časa, da ti nahrbtnik pod tovorom pošteno ožuli ramena, in dovolj časa, da se cela družba pohvali, kakšen čudovit dan je za njimi.
Prav brez najmanjšega dvoma. Turni smuk z doma Valentina Staniča spada med najlepše spomladanske turne smuke. Smučati se da še daleč v pozno pomlad. V letošnji zimi, ki je tako bogata s snegom, morda celo do konca maja.
Janez Mihovec