Večer, Narava, gore - Boris Strmšek: Za uvod v zimsko sezono lahko obiščemo nižje in lažje vrhove, ...
... kjer bomo uživali v razglednih na naše gorske vršace, obenem pa preizkusili opremo in se fizično pripravili na zahtevnejše ture.
Zima nas je prišla pozdravit že konec novembra, zato zdaj ni več izgovorov, da se ne moremo pripravljati na glavno zimsko sezono. Snega v visokogorju sicer ni prav veliko, vendar ga je dovolj za nekatere lažje ture, tudi turnosmučarske, pa še za kakšno plezanje se ga najde tam, kjer so se ustvarile primerne razmere. Ker so smučišča komaj pričela obratovati, še kakšne posebne smučarske kondicije ni, zato si za začetek izberemo nekoliko lažje ture. In to je običajno tudi priložnost, da spoznavamo takšne cilje, ki jih sicer kar spregledamo. Predvsem zaradi veličine tistih, ki se nam dvigujejo v bližini. A tokrat se bomo odpravili občudovat razglede, med katerimi bomo našli tudi cilje za glavni del zimske sezone. In zahodni del Karavank je za pričetek zimske sezone idealen.
Greben, ki se dviga na severu nad dolino Save Dolinke, nam postreže z nekaj lažjimi turnosmučarskimi cilji, ki pa se jih seveda lahko lotimo tudi peš. Struška (1944 m), Golica (1835 m), Klek (1753 m), Dovška Baba (1891 m), Trupejevo poldne (1931 m), Vošca (1737 m) in Tromeja oziroma Peč (1510 m), če jih naštejemo od vzhoda proti zahodu, so idealni cilji, kjer se bomo naužili razgledov na Julijske Alpe in skupine vrhov od Triglava, Špika, Prisojnika pa vse do Jalovca, ki kraljuje nad Tamarjem, zadnjo dolino pred italijansko mejo. Na avstrijski strani so pobočja nekoliko bolj strma in manj sončna, bolj prijazno podobo pa kažejo na naši strani. Ceste nas pripeljejo dokaj visoko, saj so na pobočjih Karavank naselja, vasi, višje še srečamo posamezne kmetije, do katerih vodijo ceste.
Tokrat se odpravimo na Vošco, ki se dviga nad Gozdom - Martuljkom oziroma Kranjsko Goro. V Gozdu - Martuljku zavijemo proti vasi Srednji Vrh, ki leži na nekakšni ledeniški polici v pobočju Karavank. Iz vasi se držimo levo proti Jurežu in parkiramo pri nekdanji karavli (1025 m). V primernih snežnih razmerah že tukaj nadenemo smuči, sicer je treba po cesti še nekaj sto metrov do kmetije Jurež, pred njo pa zavijemo desno navzgor. Naprej nas vodi kolovoz čez travnike in nato v gozd, kjer sledimo dobro vidni stezi. Skozi gozdnat svet nas pot vodi proti Jureževi planini, kjer je tudi lovska koča, nato pa dalje čez vse bolj redko poraščena gozdnata pobočja do vršnega dela, kjer se odpre razgled. Na vrhu naletimo na ostanke nekdanje karavle, v bližini je na drevesu vpisna knjiga z žigom, pogled pa se odpre tudi v Avstrijo. Spodaj Dravska dolina, zadaj pa se belijo Karnijske in Ziljske Alpe ter Visoke Ture.
Smučarski spust, še posebno če se vračate nazaj po isti poti, ni zgoraj nič posebnega, nižje pa je treba nekaj spretnosti, ko se spuščate skozi gozd. Ker je ponekod smrekov gozd zelo gost, se boste morali držati ozke poti, vendar večjih težav ne boste imeli. Paziti je treba le na kakšno žico električnega pastirja, napeljanega ob poti skozi gozd. Zaključek po zasneženih travnikih do ceste je prav uživaški. In če vam ostane čas, se lahko odpravite še na kakšno bližnjo vzpetino. Najpopularnejša v teh koncih je seveda Dovška Baba, ki ob dobrih razmerah in lepih vikendih privabi trume turnih smučarjev. Lahko pa seveda turnosmučarski izlet kombinirate s kakšnim bližnjim smučiščem, na primer Kranjsko Goro ali avstrijskim Tromejnikom - Dreilāndereck. Tek na smučeh v dolini Tamar, naprej od planiških skakalnic, je še ena možnost, plezanje po tamkajšnjih zaledenelih slapovih pa možnost za izkušene plezalce. Razmere bodo vsekakor kmalu primerne za večino aktivnosti. Ob tem pa je zelo pomembno, da ob pričetku sezone pregledate vso opremo in jo dopolnite. Kljub trenutno manjši snežni odeji ne pozabimo na opremo za reševanje izpod plazov (plazovna žolna, sonda in lopata), naj nas spremlja na vse ture. Pa tudi cepin in dereze sodijo zraven na ture, če se odpravimo na nekoliko višjeležeča pobočja. Ker je naša varnost odvisna tudi od izkušenj pri uporabi opreme, je uvod v zimsko sezono primeren tudi za vaje reševanja izpod plazov oziroma iskanja zasutih, na primernem pobočju pa vadimo hojo z derezami in predvsem zaustavljanje padca s cepinom. To nam vzame le malo časa, s prijatelji pa si tako nekoliko popestrimo ture. Več bomo naredili za našo varnost, lepše bodo ture in bolj bomo uživali v razgledih!
Boris Strmšek