Večer, Slovenija: Slovenski gorski reševalci so lani v gorskem svetu posredovali 396-krat, največkrat zaradi nesreč na gorskih poteh, a tudi tistih po žledu in onih, ki so nastale pri adrenalinskih športih
Okoli 400 posredovanj v gorskem svetu vsako leto opravijo slovenski gorski reševalci in tudi lani je bilo tako. Pogosteje so reševali moške kot ženske, med poškodovanimi je bilo največ domačih obiskovalcev gora, sledijo pa Nemci, Čehi, Madžari, Poljaki, Avstrijci in Britanci, največ nesreč je bilo zaradi zdrsa. Najpogostejše so nesreče na gorskih poteh, kar nekaj je bilo tudi posredovanj zaradi februarskega žleda in odpravljanja posledic v zvezi s tem, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Igor Potočnik pa je na včerajšnji tiskovni konferenci Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) v Kranju, na kateri je sodelovala tudi Planinska zveza Slovenije, opozoril na veliko število nesreč pri adrenalinskih športih, predvsem pri jadralnem padalstvu. Ponesrečenci so si največkrat poškodovali roke in noge, izstopajo tudi poškodbe glave, ki so najpogosteje vzrok za najhujše – lani se je pri nas smrtno ponesrečilo 15 gornikov.
Snega malo, a nastajajo nevarne klože
V zimskih dneh moramo biti pripravljeni na nizke temperature, krajši dan, manjše število ljudi v gorah, zaprte planinske koče, nevarnost proženja snežnih plazov, večjo možnost zdrsa. In kako je zdaj v gorah? Snega je malo, a je zelo vetrovno, zaradi močnega in pogostega vetra pa nastajajo klože oziroma zameti, ki ob ponovnih snežnih padavinah ne bodo vidne in lahko predstavljajo snežno past, ki se bo sprožila ob že manjši obremenitvi – klože so namreč pogosto slabo povezane s podlago in so zato še posebno nevarne za plazove. Prav kložasti plazovi so pozimi najpogostejši vzrok za nesreče v slovenskih gorah in na celotnem območju Alp, je opozoril predsednik Komisije za informiranje in analize GRZS in strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi in dodal, da je trenutno na južnih pobočjih gora zelo malo snega, planinske poti pa so poledenele, na kar večina planincev ni pripravljena.
Dober pripomoček na lažjih poteh so pohodne dereze, a niso primerne za zahtevnejše poti in visokogorje. Pozimi v nahrbtnik sodi plazovni trojček: plazovna žolna (ta mora biti nameščena na telesu pod zgornjim slojem oblačil), plazovna sonda in plazovna lopata. Krajša navodila za varnejše obiskovanje gora v zimskem času prinaša brezplačna zgibanka Pozor, snežni plaz, dosegljiva pri PZS, GRZS, planinskih društvih in na drugih lokacijah.
Opremo je treba znati uporabljati
Primerna oprema v primeru, da gornika zasuje plaz, reševalcem bistveno olajša delo, prav tako je reševanje hitrejše, kar je bistvenega pomena za preživetje. Seveda pa je treba znati opremo tudi pravilno uporabljati. Ena od možnosti, kjer se je mogoče s tem seznaniti, so dnevi varstva pred snežnimi plazovi, ki bodo od 24. in 25. januarja na Pokljuki; usposabljanje je namenjeno širši javnosti.
Na dvodnevnem izobraževanju se bodo udeleženci seznanili z informacijami o varnejšem gibanju v gorah, prepoznavanju nevarnosti, branju vremenskih in lavinskih napovedi ter izbiri opreme, predavanje bo o medicinski plati reševanja in tovariški pomoči ter prikaz zgodbe organiziranega reševanja, iskanje z žolno na poligonu in iskanje z reševalnim psom. Klemen Volontar, predsednik Komisije za reševanje iz plazov GRZS, je sicer napotke za obiskovanje gora pozimi strnil v tri pravila: "Pozimi v gore nikoli ne hodi sam, spremljaj in upoštevaj vremensko napoved ter bodi opremljen in uporabi opremo."
Reševanje je pri nas brezplačno
Vsesplošno varčevanje v Sloveniji je prizadelo tudi gorske reševalce, ki so v zadnjih štirih letih kljub visokemu številu akcij pridobili za tretjino manj sredstev. A se ni treba bati, da bi zaradi tega koga ponesrečenega pustili v gorah, je poudaril Igor Potočnik, saj gorski reševalci rešujejo kot prostovoljci in za to ne prejemajo plačila.
Organizacija gorske reševalne službe je pri nas v primerjavi s tujimi državami dejansko edinstvena. V večini evropskih držav namreč reševalci ponesrečencu izstavijo račun, medtem ko je pri nas reševanje brezplačno. Slovenski gornik, ki bi se ponesrečil v francoskih gorah, bi tako za helikoptersko reševanje prejel račun za najmanj 3500 evrov, medtem ko francoski gornik, ki bi se poškodoval pri nas, lahko računa na brezplačno reševanje. Generalni sekretar PZS Matej Planko je povedal, da članstvo v PZS po novem prinaša tudi zavarovanje slovenskih gornikov v tujih gorah. (tv, sta)