Friko - Urban Golob: Ines Papert spet na delu v velikih stenah - Na Baffinovem otoku z Američanoma
Mount Asgard (v jeziku Inuitov 'Sivanitirutinguak') je ena najbolj znanih gora polarnega sveta. K temu so pripomogli Doug Scott, ki je tam plezal v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je vodil odpravo na Južni stolp Mt. Asgarda. V drznem solo vzponu je leta 1975 novo smer (40 raztežajev!) potegnil tudi Američan Charlie Porter, sicer avtor znamitega Zodiaca v El Capitanu, ki je prav tako nastal v solo vzponu. Porterju je po koncu vzpona zmanjkalo še hrane, in ker je s svojimi močmi prišel pod steno, je zadnjih deset dni bolj lačen kot ne, hodil nazaj proti civilizaciji in za seboj vlekel še sani. To je bila prva moderna smer na Baffinovem otoku, ki je bila preplezana v solo vzponu.
Mlajši plezalci pa goro verjetno bolj poznajo po nedavnem vzponu Lea Houldinga, gledalcem alpinističnih filmov pa so se je verjetno najbolj vtisnil v spomin film Asgard jamming, ki so ga o svojem plezanju v njem posneli belgijski plezalci, brata Favresse, Sean Villanueva in Američan Ben Ditto. No, in letos so se v stene Asgarda podali tudi Nemka Ines Papert, in Američana Joshua Lavigne in Jon Walsh.
Potem, ko so za ogrevanje preplezali novo smer v bližnji steni Mt. Lokija (5.10+, 650 m), so se podali v 1200-metrsko SZ steno južnega stolpa Mt. Asgarda in jo preplezali ter sestopili v treh dneh. Imenovali so jo Sensory Overload in jo ocenili s 5.11+, A1, 29 raztežajev in so vso (razen petih zelo požlejenih metrov) preplezali na pogled. A kot se pogosto primeri, je bil tudi tokrat sestop težji del podviga. Že na vrh so prispeli v precej slabem vremenu, ki se je nadaljevalo tudi pri spuščanju po južni steni. Ko jim je do ledenika ostalo le še 300 metrov lažjega plezanja, so bili zaradi še slabšega vremena prisiljeni v nekaj urni in zelo mrzel bivak. Končno se prikazalo sonce in plezalni trio je lahko varno sestopil ter se vrnil bazni tabor.
Za konec samo še to, da je Mont Asgard svojih »pet minut slave« požel kot lokacija za snemanje filma o Jamesu Bondu, Vohun, ki me je ljubil. Čeprav se zgodba odvija v Alpah, so na Asgard poslali priložnostnega kaskaderja, sicer pa alpinista Ricka Sylvestra, da se je po položnen vršnem pobočju odpeljal s smučmi, se zapeljal čez rob in potem med padanjem odprl padalo. To se je dogajalo leta 1976 in Sylvestrov skok je bil eden prvih BASE skokov (s smučmi pa verjetno čisto prvi) sploh.