Dnevnik - Kristina Župevc: Posadka je ladjo že vzela za svojo in z domačimi imeni poimenovala dele ladje (op. ur. - glej zadnji odstavek)
Slovenska mornarica je včeraj v Kopru izvedla prvo reševalno vajo z vojaško ladjo Triglav. Ker je ladja namenjena predvsem za iskanje in reševanje iz morja in nadzor akvatorija, je posadka za tovrstne operacije že usposobljena, bojno streljanje na morju pa bodo začeli vaditi šele prihodnje leto.
"Urjenje bojnega streljanja bo potekalo v mednarodnih vodah, ker pri nas za to ni prostora," je povedal poveljnik Triglava poročnik Andrej Pečar (na sliki zgoraj desno). "Topovi namreč streljajo do razdalje 3000 metrov, doseg topovske granate pa je do 8000 metrov, seveda pa je treba pri urjenju upoštevati tudi varnostno območje."
Oprema in zmogljivosti Triglava pa bodo omogočali tudi pomoč pri naravnih in drugih nesrečah na morju, pri čiščenju in zajezitvi večjih onesnaženj morja ter ob morebitnih požarih na trgovskih ladjah.
Jasen sončen dan, kakršen je bil včeraj - iz Kopra smo z ladje Triglav videli vse do Triglava v Julijskih Alpah - sicer ni najbolj primeren za urjenje v reševanju iz morja. V temi ali meglenem vremenu je namreč mogoče preizkusiti tudi opremo za reševanje v pogojih slabše vidljivosti. Res pa je, da je bila zato izkušnja za ostale prisotne, ki urjenja niso izvajali, temveč so ga le opazovali, toliko lepša.
Po izplutju smo na poveljniškem mostu prejeli sporočilo, da so v morju opazili negibno osebo. Iz zvočnikov je zadonel ukaz za pospešitev, motorji so močno zarohneli, izza ladje pa se je pokadil oblak črnega dima.
Na Triglavu je nenadoma začelo močno pihati, rahli valovi, ki so zaradi izpodriva vode nastajali ob boku ladje, pa so nenadoma postali morilske brzice. Dosegli smo najvišjo hitrost 27 vozlov.
Pri veliki hitrosti poraba 2500 litrov goriva na uro
"Z najvišjo hitrostjo plujemo le v primeru reševalne akcije. Pri takšni hitrosti motorji porabijo 2500 litrov goriva na uro, sicer pa plujemo s povprečno hitrostjo, pri kateri je poraba goriva približno 200 litrov na uro," je povedal poveljnik, poročnik Pečar.
Medtem so na krovu med častniki in mornarji vršali ukazi in navodila, kaj in kako, ko prispemo do ponesrečenca. Na palubi se je pojavil potapljač in nase navlekel neoprensko obleko, masko in plavutke. Ko so s signalnega mostu javili, da so v morju opazili človeka, je ladja upočasnila.
Ustavila se je kakšnih 15 metrov od negibnega ponesrečenca, ki mimogrede ni bil kakšna napihljiva lutka, temveč pravi mornar iz mesa in krvi, ki so ga sodelavci reševalne akcije za nas pustili sredi mrzle vode.
Potapljač je skočil v vodo in ga v nekaj trenutkih privlekel do dvižne ploščadi na zadnjem delu ladje, kjer so v pripravljenosti čakali mornarji, ki so oba potegnili iz vode in ponesrečenca varno imobilizirali na nosila. Medtem se je ladji že približal čoln obalne straže, na katerega so naložili ponesrečenca in ga takoj odpeljali v najbližjo bolnišnico.
Signalni most poimenovali Aljažev stolp
Vaja je uspela. Mornarji na palubi so se umirili, ladja se je obrnila in se ležerno odpravila nazaj proti obali, tako da smo imeli tudi priložnost sproščeno pokramljati z njeno posadko. Ta je ladjo že vzela za svojo: signalni most, najvišjo in razgledno točko ladje, so poimenovali Aljažev stolp, častniška jedilnica v prvem podpalubju se imenuje Kredarica, jedilnica za mornarje v drugem podpalubju pa je dobila ime Planika.
Kristina Župevc